SiolNET. Novice Slovenija
8,09

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Andrej Rupnik: Predsednik vlade je napravil točno to, kar očita drugim

8,09

termometer

Andrej Rupnik | "Predsednik vlade je napravil točno to, kar očita drugim, samo v drugem kontekstu. Treba je imeti enake vatle za presojanje teh stvari. Bojim se, da bo v zahtevanem odgovoru naletel na lastno sliko, predvsem, če so točne informacije o tem, kako želi prevzeti neposredno kontrolo nad policisti, ki so mu na podlagi zakona in uredbe dodeljeni v osebno varovanje,"  je povedal Andrej Rupnik, strokovnjak za varnostna vprašanja. | Foto: STA
"Predsednik vlade je napravil točno to, kar očita drugim, samo v drugem kontekstu. Treba je imeti enake vatle za presojanje teh stvari. Bojim se, da bo v zahtevanem odgovoru naletel na lastno sliko, predvsem, če so točne informacije o tem, kako želi prevzeti neposredno kontrolo nad policisti, ki so mu na podlagi zakona in uredbe dodeljeni v osebno varovanje,"  je povedal Andrej Rupnik, strokovnjak za varnostna vprašanja. Foto: STA

"Predsednik vlade je napravil točno to, kar očita drugim, samo v drugem kontekstu," je, potem ko je premier Robert Golob od generalnega v. d. direktorja policije Boštjana Lindava zahteval poročilo o političnih pritiskih na delo policije, za Siol.net povedal policist, pravnik in strokovnjak za varnostna vprašanja Andrej Rupnik. Pojasnil je, da "če je obisk nosilcev vladne politične oblasti v operativnem štabu policije prepoznan kot pritisk na delo policije, pomeni enak pritisk na delo in položaj policije neposredno zahtevanje določenega ravnanja od šefa policije, čeprav gre za poročilo." Dodal je tudi, da glede na prva javna razkritja v medijih ni prepričan v visoko profesionalno vrednost poročila nadzorne skupine Ministrstva za notranje zadeve. 

"Poročila nimam, zato ga v celoti ne morem ocenjevati, boljši vtis si bom lahko ustvaril po intenzivnem branju in analizi," je povedal in navedel nekaj standardnih parametrov, ki veljajo za izvedbo nadzornih postopkov in pripravo poročila o kompleksnih varnostnih dogodkih, ki so, kot pravi, predmet pravnega in strokovnega vrednotenja s strateških, operativnih in taktičnih vidikov.

Kot je pojasnil, mora dokument v uvodu opredeliti splošen in poseben družbeni kontekst, ki je v znatni meri narekoval delovanje policije, predvsem pa njeno stopnjevano uporabe prisilnih sredstev. "Bistveni elementi takratnega družbenega konteksta so bile zdravstvene omejitve gibanja in druženja ljudi zaradi pandemije covid-19, neprekinjeni ciklični shodi protestnikov, skupinsko pasivno in aktivno upiranje zakonitim ukrepom policije, blokade ulic in cest, ter vrh EU–Zahodni Balkan v času slovenskega predsedovanja Svetu EU," našteje Rupnik in doda, da je glede na to treba opredeliti tudi časovnico dogajanj, razdeljeno na prostorsko in časovno ločene dogodke in morebitne povezave med njimi.

"V razmerah povečanih varnostnih tveganj represivni organi delujejo drugače"

"V razmerah povečanih varnostnih tveganj represivni organi delujejo drugače kot v normalnih razmerah," pove in poudari, da so bila vsa prej opisana dogajanja vse prej kot običajna družbena dinamika, pri čemer izpostavi, da je visoko stopnjo tveganja predstavljalo kratko časovno obdobje, v katerem je Slovenija gostila vrh EU.

"Poročilo mora posebno pozornost nameniti analizi vseh takratnih objektivnih varnostnih tveganj. Temu nujnemu uvodnemu in informativno ter analitsko utemeljenemu uvodnemu delu mora slediti opis in ocena delovanja policijskih sil in posameznih policistov znotraj opisanega družbenega konteksta," kar je, kot pravi Rupnik, "strokovno zelo zahtevno delo, ki ga lahko povsem neodvisno in z zahtevano natančnostjo izvedejo le profesionalci z ustrezno izobrazbo, strokovno usposobljenostjo, predvsem pa z dolgoletno prakso vodenja policijskih enot, ki sodijo v tako imenovano kategorijo riot police."

"Te enote so posebej izurjene za delovanje na individualni in kolektivni ravni, delujejo v okviru posebnih strategij, operatike in taktik odločanja in ravnanja, ter uporabljajo posebno opremo za lastno zaščito in za ofenzivno delovanje v primeru, ko je uporaba sile neizbežna. Opisanemu profilu nadzornikov se mora pridružiti tudi skupina policijsko-pravnih strokovnjakov, ki se osredotočajo na pravne vidike uporabe sile, v primeru škodljivih posledic na ljudeh pa se mora priključiti tudi medicinski izvedenec," je opisal Rupnik. 

Zanimivo bo izvedeti, kdo so bili člani nadzorne skupine 

"Takih ljudi v Sloveniji ni prav veliko, ne vem pa, ali je kdorkoli izmed njih sodeloval v nadzorni skupini. Zanimivo bo izvedeti, kdo so bili nadzornik in kakšne so njihove kvalifikacije. Če hočeš nadzorovati delo drugih na tako specifičnem področju, kot je kontrola množičnih neredov, moraš to delo ne samo natančno poznati, temveč ga moraš biti sposoben tudi opraviti na najvišji strokovni ravni, saj lahko le tako oceniš pravilnost ali napačnost ravnanja kolegov," poudarja. 

Osrednji del poročila mora biti razdeljen v tri paralelne kategorije, razloži Rupnik, in sicer opis konkretnega dogajanja, ki je povzročilo reagiranje policije, opis policijskega ravnanja na kolektivni in individualni ravni ter strokovna in pravna ocena policijskega ravnanja. "Celotnega niza dogajanj ni mogoče ocenjevati z eno binarno oceno pravilno/nepravilno, temveč je treba časovni niz razdeliti na sosledje sekvenc in vsako sekvenco posebej obravnavati znotraj prej navedenih kategorij. V primeru, da je ocena posamične sekvence negativna, je treba opisati, kakšno ravnanje bi bilo v danem kontekstu pravno in strokovni korektno, ter kakšen in kako verjeten bi bil zaželen izid. Delo mora biti precej analitsko natančno, dosledno mora upoštevati tudi vzročno-posledične povezave med sekvencami, saj vsaka akcija povzroča reakcijo. Tako je mogoče ugotoviti problematične elemente verige dogodkov in bodisi dokazati napačnost bodisi pravilnost policijskega ravnanja," še opiše strokovnjak za varnostna vprašanja. 

"Proces verjetno ni potekal tako na prej opisani način"

Kar vem do sedaj, ni pa nujno, da imam vse točne informacije, proces zelo verjetno ni potekal na prej opisan način, pove Rupnik in doda, da so njegove, sicer zelo posredne izkušnje z nadzorniki z ministrstva za notranje zadeve, ki slonijo na oceni poročila o nadzoru delovanja Nacionalnega preiskovalnega urada, prej slabe kot dobre. "Namesto da bi ocenili uspešnost in učinkovitost te enote, so se zatekli k ocenjevanju tehničnih formalizmov evidentiranja zadev v informacijskem sistemu policije. Nadzorniki, ki na določenih področjih nimajo konkretnih kompetenc in izkušenj, težko metodološko in vsebinsko pravilno ocenijo razmere in ravnanja policije. Očitno v naši državi ne moremo sprejeti dejstva, da res ni vsakdo usposobljen za to, da sodi o vsaki stvari. Če nimaš pravih kompetenc, boš lahko zelo hitro prišel do napačnih zaključkov in to zna biti do vpletenih ljudi zelo krivično," meni Rupnik. 

"Značka in pištola nista dovolj, da nekdo postane policijski strokovnjak za vsa področja policije, kaj šele, da bi bili taki vlogi kos ljudje brez policijsko-varnostnih kvalifikacij. Ne vem, kdo in kako kvalificirani so bili nadzorniki v konkretnem primeru in se v to niti ne spuščam, saj si glede na to, da sem naloge, kot jih danes opravlja posebna policijska enota, opravljal pred mnogimi leti še v nekdanji skupni državi na Kosovu. Ne sodim v krog ljudi, ki bi lahko povsem suvereno ocenili konkretna ravnanja policije pri upravljanju neredov, na podlagi dolgoletnih in precej raznovrstnih izkušenj na varnostnem področju lahko brez večjih režav opredelim metodološki pristop ex post nadzornega postopka," je še dejal. 

"S spremembo zakona ne bo posebne koristi" 

Glede nekaterih napovedanih sprememb zakona o policijskih pooblastilih Rupnik meni, da s tem ne bo posebne koristi. "Če je sedaj kombinacija vodnega curka in primešanega plina, kar je povsem taktično vprašanje, problem, ker te kombinacije zakon specifično ne opredeljuje, se bo naslednjič pojavil problem, da je bila voda iz vodnega topa preveč mrzla in preveč klorirana," ponazori in doda: "Mi smo prenormirana država, ki je svoje pravne okvire pripeljala do absurda."

O političnih pritiskih na policijo 

V nadaljevanju je podal tudi mnenje glede političnega vmešavanja v policijo. "Zanimivo je, da predsednik vlade neposredno – in to celo preko medijev (?) – zahteva poročilo v. d. generalnega direktorja policije o političnih pritiskih na delo policije. Naj pojasnim: če je obisk nosilcev vladne politične oblasti v operativnem štabu policije prepoznan kot pritisk na delo policije, pomeni enak pritisk na delo in položaj policije neposredno zahtevanje določenega ravnanja od šefa policije, pa čeprav gre za poročilo. Šef policije ni podrejen predsedniku vlade, temveč ministru, v konkretnem primeru ministrici za notranje zadeve. Upoštevati je treba transmisijo vodenja in odločanja. Šef policije je še vedno in predvsem policist. Prav tako kot policist, ki opravlja delo na ulici. Bo predsednik vlade tudi od njega neposredno zahteval določena ravnanja, pa četudi gre za zahtevo po zelo specifičnem poročanju? Slovenska policija je organ v sestavi ministrstva in se z vrhom ministrstva stika zgolj na ravni odnosov med ministrom in šefom policije, globje pa ta donos ne sme segati." 

"Seveda ima minister dolžnost in pravico vedeti, kaj se dogaja, vendar ne v operativnih podrobnostih, ki nujno zadevajo konkretne ljudi in konkretne preiskave," pojasni Rupnik in doda, da je minister prav tako dolžan policiji dajati strateška navodila za delo, upravičen je tudi do rednega poročanju o opravljenem delu. "V tej enačbi predsednika vlade ne vidim, njegov stik z vrhom policije lahko poteka le preko ministra in ne neposredno," še pove in v nadaljevanju opiše, kako vidi trenuten primer: 

"Predsednik vlade je napravil točno to, kar očita drugim, samo v drugem kontekstu. Treba je imeti enake vatle za presojanje teh stvari. Bojim se, da bo v zahtevanem odgovoru naletel na lastno sliko, predvsem, če so točne informacije o tem, kako želi prevzeti neposredno kontrolo nad policisti, ki so mu na podlagi zakona in uredbe dodeljeni v osebno varovanje." 

Z istimi akterji se ponavlja zgodba iz preteklosti 

Obenem spomni, da to ni prvič. "Pri tem se z istimi akterji ponavlja zgodba, ki smo ji bili v vrhu policije priča tam nekje v letih 1999 ali 2000, ne spomnim se točno. Takrat naj bi s to detaširano enoto policistov neposredno upravljal generalni sekretariat vlade ali celo kabinet predsednika. Po dolgotrajnih debatah je problem presekala enostavna ugotovitev: kdo bo odgovoren, če se bo predsedniku vlade kaj zgodilo, če policija ne upravlja z lastnimi pripadniki? Policija zagotovo ne. Če pustimo ob strani dejstvo, da so v demokratični družbi take zahteve pravno in strokovno nedopustne in jih gre dejansko gledati kot politični pritisk. Če kdorkoli misli drugače, naj poskusi spremeniti zakon in spremembe strokovno utemelji. Mislim, da ne bo šlo. Predsednik vlade in policija sta instituciji, njuna razmerja definira zakon, in ne morebitni volja konkretnega vodje, " je sklenil strokovnjak za varnostna vprašanja. 

Robert Golob Novice Sajovic: Golob ima našo popolno podporo. Tašner Vatovec: Zagato resno obžalujemo. Robert Golob, Tatajana Bobnar Novice Zaostritev odnosov med Bobnarjevo in Golobom: Ta stvar naj se čim prej uredi Urška Klakočar Zupančič Novice Klakočar Zupančičeva: Treba je ločevati med političnimi usmeritvami in vmešavanjem v policijo

 

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin