Spotkast
Janez Janša
Robert Golob
Volitve 2026
Torek, 17. 3. 2026, 4.00
1 teden, 5 dni
Javnomnenjska anketa
Tik pred volitvami: Svoboda in SDS v tesnem dvoboju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,49
Najnovejša anketa Valicona za Siol kaže, da je razmerje moči med Gibanjem Svoboda in SDS praktično izenačeno. Politični analitik in dekan Fakultete za družbene vede dr. Samo Uhan v Spotkastu opozarja, da je treba rezultate razumeti znotraj intervala zaupanja, ki pri takšnih meritvah znaša približno plus ali minus dva in pol odstotka, zato je pri interpretaciji majhnih razlik med strankami potrebna previdnost. Gre za prvo javnomnenjsko meritev po objavah tako imenovanih prisluhov, ki so v zadnjih dneh močno zaznamovali politično kampanjo. Uhan ob tem opozarja, da takšne afere v preteklosti praviloma niso odločilno preobrnile javnega mnenja. Lahko pa imajo tudi nasproten učinek – del volivcev se lahko zaradi občutka pritiska ali diskreditacije še bolj mobilizira in podpre stran, ki jo doživlja kot tarčo napadov. Ob tem je opozoril tudi na čas objave posnetkov: "To, da podatki pridejo v javnost en teden pred volitvami, je povsem jasno, da je nekdo to lansiral namerno z namenom diskreditirati delovanje vlade in vladnih strank."
Anketa sicer kaže tudi izrazito polarizacijo političnega prostora in utrjevanje podpore obema največjima strankama. "Tisto, kar je zdaj popolnoma jasno, je, da se podpora obema vodilnima strankama utrjuje. Obe stranki se s podporo volivcev približujeta. Sprememba, ki jo analitiki ugotavljamo v primerjavi s preteklimi volitvami, pa je, da se je taktično glasovanje običajno dogajalo na volitvah, ne pa v javnomnenjskih anketah. Zdi se, da se je tokrat zgodilo že v javnomnenjskih raziskavah," ugotavlja Uhan.
Razlika med vodilnima strankama GS in SDS ni statistično značilna, intervala zaupanja se prekrivata, kar pomeni, da je lahko rezultat tudi obraten. Enako velja tudi za stranki na štiriodstotnem pragu, obe lahko prideta v državni zbor ali pa tudi ne. Stranke z osemodstotno podporo imajo zagotovljen vstop v državni zbor tudi pri spodnji meji intervala zaupanja.
Tesen dvoboj med največjima strankama – SDS in GS
Pri prvi izbiri, ki vključuje vse anketirane, bi največ podpore prejelo Gibanje Svoboda z 22,3 odstotka, SDS pa 20,5 odstotka. Za njima sledijo skupna lista NSi, SLS in Fokus s 7,2 odstotka ter Demokrati s 7,0 odstotka. Skupna lista Levica in Vesna ter SD imata po 6,7 odstotka podpore. Resni.ca bi dobila 5,7 odstotka podpore. Pirati bi prejeli 4,2 odstotka, SNS 3,3 odstotka, Prerod 3,1 odstotka, skupna lista Zeleni Slovenije in Stranka mladih 1,5 odstotka, Koalicija alternativa za Slovenijo 1,4 odstotka ter Mi, socialisti! 1,3 odstotka. Neopredeljenih je 8,1 odstotka vprašanih.
Kako bi glasovali volivci, ki napovedujejo zanesljivo udeležbo?
Tokrat so zaradi bližine volitev posebej analizirali tudi odgovore tistih anketiranih, ki pravijo, da se bodo volitev zagotovo udeležili. Takih je 61 odstotkov vprašanih. Med opredeljenimi volivci, ki napovedujejo zanesljivo udeležbo, bi Gibanje Svoboda prejelo 25,6 odstotka glasov, SDS pa 23,1 odstotka. Demokrati bi dobili 9,0 odstotka podpore, skupna lista Levica in Vesna 8,0 odstotka, skupna lista NSi, SLS in Fokus 7,5 odstotka ter SD 7,1 odstotka. Pirati bi dobili 4,3 odstotka podpore, Resni.ca 4,0 odstotka, SNS in Prerod pa po 3,2 odstotka.
Napoved volilne udeležbe kaže visoko mobilizacijo volivcev
Anketa kaže tudi razmeroma visoko napovedano volilno udeležbo. Da se bodo volitev zagotovo udeležili, je odgovorilo 60,8 odstotka vprašanih, dodatnih 22,7 odstotka pa pravi, da se jih bodo bolj verjetno udeležili. Na drugi strani 9,5 odstotka vprašanih meni, da se volitev verjetno ne bodo udeležili, 7,1 odstotka pa jih pravi, da se jih zagotovo ne bodo.
Ob tem opozarja tudi, da je treba rezultate pri opredeljenih volivcih razumeti previdno, saj se pri manjšem vzorcu povečuje tudi statistična negotovost meritev.
Uhan: Afere tik pred volitvami so lahko dvorezen meč
Uhan ob tem opozarja, da so napovedi volilne udeležbe v anketah praviloma nekoliko precenjene, vendar aktualno politično dogajanje lahko deluje mobilizacijsko. V zadnjih dneh kampanje so politični prostor zaznamovale objave tako imenovanih prisluhov in drugih dokumentov, ki so v javnost prišli tik pred volitvami. Po Uhanovem mnenju takšni primeri v slovenski politiki niso novost.
Ob tem dodaja, da lahko takšno dogajanje del volivcev tudi odvrne od političnega procesa, predvsem tiste, ki so manj politično angažirani. Po njegovem mnenju gre zato za dvorezen meč: afere tik pred volitvami lahko del volivcev mobilizirajo, druge pa odvrnejo od udeležbe.
Kot pravi, se lahko volivci, ki imajo daljši politični spomin, spomnijo tudi podobnih afer iz preteklosti – od dokumentov in prisluhov do drugih razkritij, ki so se pojavljala tik pred volitvami. Po njegovih besedah takšne objave praviloma niso odločilno obrnile javnega mnenja. Lahko pa imajo tudi nasproten učinek. "Lahko se zgodi celo nekaj drugega – da se ljudje kljubovalno zoperstavijo temu in še bolj podprejo opcijo, ki jo doživljajo kot tarčo napadov," pojasnjuje Uhan.
Tesna razmerja tudi pri projekciji sedežev
Na podlagi rezultatov ankete projekcija sedežev kaže zelo tesna razmerja tudi pri sestavi prihodnjega parlamenta, če bi bile volitve danes. Gibanje Svoboda bi dobilo 26 poslanskih mandatov, SDS pa 23. Demokrati bi imeli devet poslancev, skupna lista Levica in Vesna osem, SD sedem. Prav tako bi sedem mandatov dobila skupna lista NSi, SLS in Fokus. Resni.ca in Pirati bi imeli po štiri poslance.
Uhan opozarja, da bodo pri oblikovanju prihodnje koalicije lahko odločali posamezni mandati, zlasti pri strankah, ki so blizu volilnega praga.
Kako so anketiranci ocenili politike
Najvišjo povprečno oceno je prejela predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki ima oceno 3,1. Za njo sledita Matjaž Han in Urška Klakočar Zupančič, oba s povprečno oceno 2,8. Predsednik vlade Robert Golob ima povprečno oceno 2,7. Sledijo Anže Logar, Luka Mesec, Janez Janša in Asta Vrečko, ki imajo vsi povprečno oceno 2,6.
Oceno 2,5 so prejeli Vladimir Prebilič, Jernej Vrtovec, Marko Lotrič in Tina Bregant. S povprečno oceno 2,4 sledita Uroš Macerl in Miha Kordiš. Na spodnjem delu lestvice sta Urša Zgojznik z oceno 2,3 in Zoran Stevanović, ki je prejel povprečno oceno 2,2.
Rezultati ankete tako potrjujejo, da se kampanja v zadnjih dneh pred volitvami zaostruje, razlike med največjima strankama pa ostajajo znotraj statistične napake. Končni razplet bo zato v veliki meri odvisen od volilne udeležbe.
