Sum ebole: izidi prvih vzorcev so negativni (video)

Po poročanju nekaterih medijev naj bi bila pacientka Slovenka, ki se je pred kratkim vrnila iz Afrike.

Pacient je zbolel ob prihodu domov Kot so pojasnili na novinarski konferenci v UKC Ljubljana, so včeraj zvečer na kliniko sprejeli pacienta, ki se je zadrževal v predelih Afrike, kjer je še prisotna ebola.

Pacient je zbolel ob prihodu domov in je izpolnjeval osnovne karakteristike, ki so potrebne za sum na ebolo. Alenka Kraigher z Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja je pojasnila, da je po definiciji za nas sum na ebolo v primeru, da oseba prihaja iz območja, kjer je ebola še prisotna in ima vročino.

Za zdaj je stanje pacienta dobro, njegove indentitete pa niso razkrili, saj tudi sam temu nasprotuje.

Virus se prenaša s kapljicami, ki imajo domet enega metra Franc Strle s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja je dejal, da moramo narediti čim več, da pomagamo pacientu, po drugi strani pa moramo čim bolj zmanjšati možnost morebitno za širjenje med tistimi, ki ga oskrbujejo in širše. "Izvajamo zaščitne ukrepe, da čim bolj zmanjšamo to možnost," je zatrdil in dodal, da se virus prenaša z večjimi kapljicami, ki imajo domet do enega metra, širi pa se lahko s kašljanjem, vriskanjem, tudi petjem. Pomemben podatek je tudi, da človek ni kužen dokler ne zboli, najkrajša inkubacija pri tej bolezni pa je šest dni.

Test bodo večkrat ponovili Vzorec so dobili dopoldan, test pa bodo ponavljali več dni zapored, da bo razultat zagotovo točen. Ker bolezen traja zelo malo časa, bodo lahko zanesljivo izključili ali potrdili ali gre za virus ebole, šele po treh dneh bolezni.

"Dokler ne dokažemo drugače, moramo pacienta obravnavati tako, kot da ima ebolo," je še dejal Strle.

Glede obiskovalcev ne bodo sprejemali posebnih ukrepov, saj se bolezen tako ne širi. So pa pacienta premestili v prostore, ki so bili namensko dodatno predelani, da zagotavljajo še dodatno izolacijo in omogočajo intenzivno zdravljenje.

Strokovni direktor UKC Ljubljana Sergej Hojker pa je zatrdil, da bodo javnost vsakodnevno obveščali o stanju bolnika.

V Evropi posamezni primeri Uradno je virus ebole izbruhnil februarja lani v Gvineji, nato pa se je razširil še v sosednje države Liberijo, Sierro Leone, Mali, Senegal in tudi v Nigerijo. Zaradi virusa je do zdaj umrlo že skoraj 10 tisoč ljudi, primerov okužb pa je bilo okoli 24 tisoč. Med žrtvami so bili tudi zdravstveni delavci.

Posamezne primere so zabeležili tudi v nekaterih evropskih državah, med katerimi so Španija, Velika Britanija, Nemčija Italija in druge.

V Sloveniji preplaha ni bilo, a so na bolezen pripravljeni V Sloveniji večjega preplaha v času, ko je bila epidemija v Afriških državah na vrhuncu, ni bilo, saj je bila ocena tveganja za pojav ebole pri nas na nizki ravni. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so takrat prebivalcem Slovenije odsvetovali vsa nenujna potovanja v Gvinejo, Liberijo in Sierro Leone ter izdali nasvete, kako ravnati, če se tja kljub temu odpravljajo.

Hkrati so skupaj s strokovnjaki s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter Inštitutom za imunologijo in mikrobiologijo Medicinske fakultete v Ljubljani pripravil priporočila za obravnavo bolnika s sumom na ebolo.

Zdravnica z NIJZ Maja Sočan je pred časom v pogovoru za naš mediji dejala, da inštitut še vedno budno spremlja razvoj te bolezni in nikakor niso pozabili na nekaj takega, kot je ebola. Hrkati je dodala še, da zagotovila v življenju ni za nobeno stvar in tudi ne za to, da se ne bi tu in tam pojavil še kakšen primer, ki bi bil uvožen s teh najbolj aktivnih območij, kjer se ebola še vedno pojavlja. "Neka pripravljenost, če se kaj dogodi, je ves čas potrebna," je dejala.