SiolNET. Novice Slovenija
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Strokovnjaka zaskrbljena: Ni veliko upanja. Vse gre po hrvaškem scenariju #video

10

termometer

Nekdanja generalna pravobranilka na Sodišču EU Verica Trstenjak po današnji odločitvi generalnega pravobranilca, da Sodišče EU ni pristojno za obravnavo slovenske tožbe proti Hrvaški zaradi arbitraže, poudarja, da nima velikih upanj, da bo sodišče na koncu odločilo v prid Slovenije. Bistveno drugačnega epiloga slovenske tožbe proti Hrvaški ne pričakuje niti nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, ki ga skrbi, da se vse odvija po hrvaškem scenariju.

Profesorica evropskega prava in nekdanja generalna pravobranilka na Sodišču EU v Luksemburgu Verica Trstenjak poudarja, da je sodišče postopek obravnave tožbe Slovenije proti Hrvaški končalo in da nove obravnave niso več predvidene. Sodniki se bodo po njenih besedah zdaj umaknili v posvetovanje, sodba pa se pričakuje v prvi polovici leta 2020.

piranski zaliv Novice Pravobranilec: Tožba proti Hrvaški ni dopustna #video

Trstenjakova: Nimam velikih upanj, da bo sodišče na koncu odločilo drugače

"Sodišče sklepnim predlogom sledi v približno 80 odstotkih primerov, kar pomeni, da ni nujno, da bo mnenju pravobranilca sledilo tudi v tej zadevi. Tudi v nekaterih najpomembnejših zadevah, ko je bila zadeva proti Googlu, ki se je nanašala na pravico do pozabe, sodišče na koncu ni sledilo mnenju pravobranilca, ki je predlagal, da uporabniki nimamo te pravice. Še vedno je možno, da bi Sodišče EU v primeru slovenske tožbe odločilo drugače, vendar za to nimam velikih upanj," poudarja Trstenjakova.

"Še vedno je možno, da bi Sodišče EU v primeru slovenske tožbe odločilo drugače, vendar za to nimam velikih upanj," poudarja nekdanja generalna pravobranilka na Sodišču EU Verica Trstenjak. "Še vedno je možno, da bi Sodišče EU v primeru slovenske tožbe odločilo drugače, vendar za to nimam velikih upanj," poudarja nekdanja generalna pravobranilka na Sodišču EU Verica Trstenjak. Foto: Vid Ponikvar

Ko gre za vsebino slovenske tožbe, Trstenjakova opozarja, da se ne bi smeli preveč sklicevati na mednarodno pravo, kot so napačno trdili nekateri domači strokovnjaki za mednarodno pravo, ampak bi se morali osredotočiti predvsem na evropsko pravo. "To je tožba pred Sodiščem EU, zato bi se morali sklicevati samo na argumente evropskega prava. Glede na argumentacijo pravobranilca je sicer težko komentirati, ali bi drugačna tožba lahko vodila do drugačnega rezultata," pravi Trstenjakova.

Marjan Šarec Novice Šarec: Slovenija je neomajna, vrnitev na točko nič ne pride v poštev #video

Rupel: Skrbi me, da se vse odvija po hrvaškem scenariju

Nekdanji slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel v prvem odzivu na mnenje pravobranilca Sodišča EU medtem opozarja, da primer še ni zaključen, je pa slovenska diplomacija oziroma politika po njegovi oceni vsekakor doživela nov poraz: "To je zelo slabo. Celotna zgodba je bila zavožena že pred časom. Skrbi me, da se vse odvija po hrvaškem scenariju in da se večinoma izpolnjujejo njihove napovedi. To kaže na to, da slovenska diplomacija in zunanja politika nista dovolj aktivni in spretni."

"Skrbi me, da se vse odvija po hrvaškem scenariju in da se večinoma izpolnjujejo njihove napovedi. To kaže na to, da slovenska diplomacija in zunanja politika nista dovolj aktivni in spretni," poudarja nekdanji slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. "Skrbi me, da se vse odvija po hrvaškem scenariju in da se večinoma izpolnjujejo njihove napovedi. To kaže na to, da slovenska diplomacija in zunanja politika nista dovolj aktivni in spretni," poudarja nekdanji slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. Foto: Reuters

Rupel ob tem opozarja, da je bila Slovenija relativno uspešna v času predsedovanju EU, v nadaljevanju pa na teh dosežkih ni znala graditi. "Slovenska politika se je panično prilagodila nekaterim, tudi mednarodnim pritiskom, v zvezi z arbitražnim sporazumom. Delala je napačne korake, drugega za drugim, zato smo se znašli v slepi ulici. A iz nje izhoda ni, treba se je obrniti nazaj. S Hrvaško bi se morali dogovoriti, kako naprej," meni Rupel in dodaja, da bi morali s sosednjo državo, s katero nikoli nismo imeli dramatičnih problemov, spet vzpostaviti normalne odnose.

Ob tem nekdanji zunanji minister obžaluje, da je EU stopila na hrvaško stran, in napoveduje, da bo Slovenija EU težko prepričala s svojimi pogledi. "Zgodba arbitra Jerneja Sekolca in agentke Simone Drenik je precej zastrupila situacijo, ki jo s pridom razpihujejo Hrvati. Delajo vtis, da so žrtve oni," v povezavi s prisluškovalno afero, po kateri je Hrvaška izstopila iz arbitraže, pravi Rupel. Dodaja še, da ima slab občutek tudi za v prihodnje in da, kar se tiče epiloga slovenske tožbe, ni pričakoval bistveno drugačnega izida.

Kolinda Grabar-Kitarović Novice Grabar-Kitarovićeva arbitražo označila za mrtvo

Arbitražna odločba ostaja in velja še naprej

Na vprašanje, kaj odločitev pravobranilca in sodba, ki bo sledila, pomenita za arbitražno odločbo, s katero je stalno arbitražno sodišče s sedežem v Haagu konec junija 2017 določilo mejo med Slovenijo in Hrvaško, Trstenjakova poudarja, da arbitražna razsodba še vedno velja in da bi jo v praksi morali spoštovati obe strani, tudi Hrvaška, ki jo trenutno zavrača.

Medtem ko Ljubljana arbitražno odločbo spoštuje, jo Zagreb zavrača. Medtem ko Ljubljana arbitražno odločbo spoštuje, jo Zagreb zavrača. Foto: Reuters

"Če Slovenija to tožbo izgubi, v bistvu ne izgubi nič, če pa tožbo dobi, pa v tem postopku pred Sodiščem EU dejansko ni še nič dobila. Če izgubimo tožbo, nismo izgubili nič konkretnega, ker arbitražna odločba še vedno velja. Če pa zmagamo, pa tudi nismo še nič dobili. Če Hrvaška še naprej ne bi upoštevala arbitražne odločbe, bi morala v tožbo, ki prinaša finančne sankcije, Evropska komisija. Slednja pa ima diskrecijsko pravico, kar pomeni, da ji ne bi bilo treba tožiti Hrvaške," razlaga Trstenjakova.

Strokovnjakinja za evropsko pravo, ki tako kot Rupel nikoli ni bila naklonjena reševanju slovensko-hrvaškega mejnega spora z arbitražo, prav tako meni, da bi morali spor med državama zdaj reševati po diplomatski poti. "Tožbi pred Sodiščem EU nisem nasprotovala, ker je to ena od možnih oblik pritiska na Hrvaško. Ne bi rekla, da smo šli prehitro v to tožbo. Iskali smo vse možnosti pritiska, ki so obstajale, bi pa morali Hrvaško tožiti zaradi kršitev evropskega, in ne mednarodnega prava," še dodaja Trstenjakova.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 4
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin