Sreda, 3. 7. 2024, 11.15
2 dneva, 9 ur
Stroka: novi zakon bo podaljšal čakalne dobe v psihoterapiji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,10
V Slovenskem združenju za psihoterapijo in svetovanje opozarjajo na sporne rešitve pri podeljevanju licenc.
Strokovne organizacije na področju psihoterapije nasprotujejo predlogu zakona o psihoterapevtski in klinični psihoterapevtski dejavnosti, ker naj bi podaljšal že tako dolge čakalne dobe v javnem zdravstvu. V Slovenskem združenju za psihoterapijo in svetovanje opozarjajo na sporne rešitve pri podeljevanju licenc. V zbornici kliničnih psihologov pa predlog zakona, ki ga je ministrstvo za zdravje v poletnem času poslalo v 30-dnevno javno razpravo, ocenjujejo kot malomarno napisanega s številnimi netočnostmi in zavajanji.
Psihiatrinja Vesna Švab je stanje na področju psihoterapije za TV Slovenija opisala kot divji zahod in divji lov. Ljudje namreč obupano iščejo pomoč pri različnih strokovnjakih in kvazistrokovnjakih. Pacienti z napotnico zelo hitro morajo na prvo klinično psihološko obravnavo čakati skoraj 250 dni, medtem ko je bila pred petimi leti čakalna doba 50 dni.
Daljše namesto krajše čakalne dobe
Predlog zakona uvaja delitev psihoterapije na dva poklica, na kliničnega psihoterapevta in terapevta, ki ne deluje v zdravstvu, kar bo po mnenju Irene Kosovel iz Slovenskega združenja za psihoterapijo in svetovanje podaljšalo čakalne dobe. "Velikega dela pacientov oziroma klientov, ki smo jih do zdaj lahko obravnavali, zdaj ne bomo smeli in bodo napoteni v zdravstvo. Vemo, kaj se bo zgodilo, če bo že zdaj preobremenjeno zdravstvo dobilo še vse paciente, ki jih mi ne bomo smeli obravnavati," je opozorila v Odmevih TV Slovenija.
Andreja Mikuž iz Zbornice kliničnih psihologov Slovenija je za TV Slovenija povedala, da za ureditev razmer ni potreben zakon, temveč uresničitev rešitev iz resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja, na osnovi katere upa, da bo jeseni sprejet akcijski načrt za naslednje obdobje. Ta bi potem predvidel ukrepe za skrajšanje čakalnih dob in optimiziral obravnave, ki bi morale biti bolj kakovostne in učinkovite.
Sporno podeljevanje licenc
Za Kosovelovo je sporen tudi predlog glede licenc. Te bi morale namreč regulirati poklic psihoterapevta kot samostojnega delavca, ki bi lahko deloval v vseh resorjih, ne samo v zdravstvu. Ministrstvo sicer tudi predlaga, da bi vse naloge na področju psihoterapije, tudi licence in registrov, podelilo pravnim osebam zasebnega prava, torej društvom. Običajno so nosilci javnih pooblastil zbornice, je kritična.
Mikuževa meni, da je predlog zakona škodljiv: "Če se bo ministrstvo za zdravje odločilo, da je duševno zdravje tako obstransko in marginalno vprašanje za slovensko družbo, da je to dovolj dobro, naj bo pač tako. Težava je, da ko se bodo politiki umaknili, bodo zdravstveni delavci ostali in bomo delali v razmerah, ki jih bodo ustvarili ljudje, ki bodo vse razširjene strokovne kolegije in strokovna združenja zdravnikov, kliničnih psihologov in psihologov v zdravstvu popolnoma povozili," je dejala v Odmevih.
Tudi brez daljše javne razprave kakovosten zakon
Na ministrstvu za zdravje v odgovoru na kritike zaradi zgolj 30-dnevne javne razprave odgovarjajo, da gre za običajno obdobje, v katerem lahko vsa zainteresirana javnost odda svoje pripombe. "Časa javne razprave zato ne bomo podaljšali," so navedli za STA. Trdijo, da bodo po končani javni razpravi pripravili koherenten, kakovosten in sodoben zakon, s katerim se bo Slovenija izenačila z drugimi evropskimi državami, ki imajo področje psihoterapije že ustrezno urejeno.
