Četrtek, 19. 11. 2020, 12.18
4 leta, 1 mesec
Stanje je kritično, tudi župnik Martin Golob pred prizori, ki jih ni vajen
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,45
39
Tudi Martin Golob, eden od najbolj prepoznavnih slovenskih župnikov, se je zaradi pandemije moral prilagoditi drugačnemu načinu dela. Starostnike zdaj obiskuje v popolni zaščitni opremi. Starejši morajo začutiti, da niso pozabljeni, da nekdo misli nanje in da niso še za staro šaro, sporoča.
Kot smo že poročali, je stanje v domovih za starostnike vsak dan bolj alarmantno. Okuženih je že skoraj dva tisoč stanovalcev domov za starejše občane in skoraj 800 zaposlenih, ki skrbijo zanje. Starostniki najbolj pogrešajo socialni stik in druženje s svojci. "Včasih so se cel teden veselili obiska vnuka, zdaj so ostali še brez tega. Nekateri preprosto obupujejo," ugotavlja župnik Martin Golob, ki redno obiskuje starejše v domu starostnikov v Grosupljem in v Mengšu.
Z župnikom Martinom Golobom, bržkone enim najbolj znanih župnikov v Sloveniji, smo se pogovarjali o stanju v domovih za starostnike in načinih, kako jim lahko vsi mi pomagamo in vsaj nekoliko popestrimo težke dni, ki se vlečejo že vse od pomladi, ko se je Slovenija ujela v primež prvega vala epidemije.
Župnik se je avgusta iz župnije Srednja vas v Bohinju po dekretu cerkve preselil v novo župnijo, Grosuplje. Tudi tam nadaljuje s prenosom svetih maš prek spleta. Prek njegove Facebook strani in televizije TV ga lahko spremljate vsak dan ob 19. uri in v nedeljo ob 10. uri, dnevno pa pripravlja tudi vsebino za radio Zeleni val.
Župnik poziva, naj ne pozabimo na starostnike. "Zdaj je čas za nas mlade, da nekaj naredimo za starejše," pravi.
Kakšno je po vaših izkušnjah stanje v domovih za starostnike?
Starostnike v Grosupljem sem začel obiskovati oktobra. Pred tem sem v domu nekajkrat maševal, a to je bilo v času, ko razmere niso bile tako kritične. Zdaj je seveda povsem drugače. Virus je vdrl tudi v dom starejših občanov, zato je zdaj moje delo drugačno.
Veliko ljudi me kliče s prošnjo, naj jih obiščem in podelim zakramente, in zelo vesel sem, da je bilo vodstvo doma starostnikov v Grosupljem moji ideji, da obiskujem njihove stanovalce, takoj naklonjeno.
Zagotovili so mi zaščitno opremo, pa vem, da so zato imeli nekaj stroškov in da sem zmotil njihov delovni proces, zato sem jim še toliko bolj hvaležen, da so me sprejeli.
Obiskujem vse, ne samo tistih v kritičnem stanju. To starejšim zelo veliko pomeni, pa tudi njihovim svojcem. Pri tem seveda skrbim za vse varnostne predpise.
Obiskujem tudi starejše v domu v Mengšu, saj njihov župnik spada v rizično skupino in je bolje, da se takim obiskom izogne. Tudi tam so bili takoj za akcijo in sem jim zelo hvaležen.
Kaj vam pravijo starostniki, kaj najbolj pogrešajo?
Domače, stike z ljudmi, dogajanje. Vsi dogodki v domovih so zdaj na žalost odpovedani ali se izvajajo v omejeni obliki. Ljudje pogrešajo svež zrak, zdaj zaradi njihove varnosti večino časa preživijo v sobah, pogrešajo svoje otroke, svoje vnuke.
Pogrešajo navaden človeški objem. Pogrešajo sprehod, obisk kapele in podobno. Pogrešajo povsem življenjske stvari, ki so bile pred virusom povsem samoumevne.
Po drugi strani pa čutim ogromno optimizma pri zaposlenih v domovih. To so res angeli brez kril. S svojo dobro voljo, pozitivno energijo navkljub precej večjim obremenitvam na delu kot prej vztrajajo, nikoli še nisem začutil slabe volje pri njih ali pesimizma.
Bolj čutim njihovo odločenost, da speljejo stvari tako, kot je treba. Ne začutim, da obupujejo, v smislu, da se bliža konec sveta, začutim lep optimizem in upanje v smislu, saj bo bolje, spet se bomo lahko srečali. Saj sploh ne vem, od kod črpajo moč.
Srečujem se tudi s težjimi trenutki, kot so poslavljanje, trpljenje, težko dihanje. Ko nekdo trpi, pa mu ne moreš pomagati. Tudi to je del mojega dneva in to se me dotika in sem zelo hvaležen, da komu tudi na tak način lahko pomagam.
Seveda pa moja podzavest vsako stvar registrira, kar se pozna pri mojem drugačnem dojemanju sveta.
Oktobra je začel redno obiskovati dom starejših občanov v Grosupljem in v Mengšu.
Verjetno ste srečali, videli že marsikaj, marsikatero trpko preizkušnjo, ampak to, kar se zdaj dogaja … Nekateri ljudje so že več mesecev brez pravega socialnega stika, vidno pešajo, tudi če vse drugo imajo, hrano, pijačo in topel prostor. Ste se že kdaj srečali s čim podobnim?
Ne, nikoli. Mnogi starejši so včasih komaj čakali na dan, ko jih bo obiskal njihov vnuk, pa njihov sin, tega so se veselili že več dni prej in več dni potem. Zanje je bil to pravi dogodek. No, zdaj tega ni in dobiš občutek, kot da nekateri izgubijo razlog, da bi še živeli. Mislim, da tega ne smemo dopustiti. Ne smemo dovoliti, da bi ljudje kar obupali. To je kar opaziti.
Mnogi so v letošnjem letu zaradi omejitve socialnih stikov vidno opešali, marsikdo se je zaprl sam vase.
Kako jim lahko pomagamo? Tudi če nimamo svojcev v domovih?
Ogromno je že to, da jih svojci pokličejo. Lahko jim pošljete razglednico, pismo, darilce, šopek rož, fotografije. Saj se danes ni težko slikati in slike razviti ter poslati svojcem v dom. Babici boste polepšali dan za naprej in za nazaj.
Pozdravljam akcijo Ane Petrič iz Centra starejših Notranje Gorice, ki vabi na vseslovensko akcijo izdelovanja novoletnih čestitk za starejše, ki bivajo v domovih in centrih za starejše po Sloveniji.
Se boste pridružili akciji Ane Petrič, ki si želi, da bi vsi starostniki v domovih letos dobili božično-novoletna voščila?
Pisma lahko pošljete na naslov:
Ana Petrič
DEOS Center starejših Notranje GoriceGmajna 71357 Notranje Gorice
PRIPIS: Mala pozornost za veliko veselje
Lahko pošljete voščilnico, pismo ali kaj narišete. Pomembno je le, da je napisano na roke in da so črke dovolj velike in berljive, sporoča pobudnica akcije Ana Petrič, ki si želi razveseliti prav vse starostnike po domovih, zato ima akcija naslov 21 tisoč voščil.
Še vedno imamo ogromno prostora za kreativnost, se pa moramo malo potruditi.
Ljudem to ogromno pomeni. Sam sem na primer na obisku dobro uro, več niti ne smem biti, in vidim, koliko jim pomeni, da se samo pojavim tam. Da začutijo, da niso pozabljeni, da nekdo misli nanje, da niso še za staro šaro.
Veste, nekateri imajo občutek, kot da so za stran. Tega občutka jim ne smemo dovoliti. Tudi mi, ki živimo v zunanjem svetu, jih lahko malo zbudimo, jim damo vedeti, da želimo, da so še med nami,
Tako kot je Lojze Slak na koncertu Big Foot Mame izjavil Mi stari za vas mlade, je zdaj čas za nas mlade, da nekaj naredimo za starejše.
Preberite še:
39