Vlada podaljšala prepoved zbiranja na javnih krajih #video

Vodstvo DeSUS je danes razpravljalo o vsebinah, ki koalicijo čakajo po prioritetnem ukvarjanju z epidemijo. Med zavezami navajajo ustanovitev urada za demografska vprašanja, demografski sklad in zakone s področja zdravstva. Predsednica Aleksandra Pivec sicer opozarja, da so aktualne razmere preobčutljive, da bi jih izrabljali za politični obračun, piše STA.

Po ocenah Pivčeve sta ministra iz vrst DeSUS v času kriznih razmer zaradi epidemije novega koronavirusa dobro opravila svoje delo. Odprla pa so se tudi številna nova vprašanja, ki se jih morajo lotiti. Pivčeva meni, da sledi še pomembnejše obdobje, ko bomo priča številnim posledicam te krize, zato bolj kot kadar koli prej potrebujemo složnost in enotnost.

Po srečanju vodstva stranke se je odzvala na vladno poročilo o nabavi zaščitne opreme, ki najbolj bremeni vlado Marjana Šarca, v kateri pa je tudi sama sodelovala. "Če so bile storjene napake na kateri koli strani, se je treba s tem ukvarjati. A ne javnost, politika in mediji, ampak pristojne institucije, ki morajo nepravilnosti tudi sankcionirati in pozvati k odgovornosti tiste, ki bodo prepoznani kot odgovorni," je dejala.

Situacija je po njenem prepričanju preobčutljiva, da bi bila poligon za politična obračunavanja. "Posledice smo že vsi občutili, v prihodnje pa jih bomo še bolj. Če ne bomo zmožni doseči dialoga v interesu reševanja situacije, se bojim, da bodo posledice še mnogo hujše, kot smo jim priča," je opozorila, piše STA.

S podobnimi besedami se je odzvala na napovedi in pozive iz opozicije k petkovim protivladnim protestom na kolesih. Opozorila je na izjemno slabo gospodarsko napoved in socialno sliko ter dejala, da bomo posledice čutili na dolgi rok, zato je treba sile usmeriti drugam, ne v politični obračun.

Vodstvo DeSUS je sicer danes razpravljalo o uresničevanju zavez DeSUS, ki so vključene v koalicijsko pogodbo. Po mnenju Pivčeve so prav aktualne razmere zaradi epidemije pokazale, kako pereče je področje skrbi za starejše, zato meni, da je zdaj pravi čas za ustanovitev urada za demografska vprašanja. Ustanovili naj bi ga do poletja, še piše STA.

Vlada je danes na dopisni seji ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zagotovila zadostna sredstva za povračiloa izplačanih nadomestil plače delavcem, ki so v času epidemije na začasnem čakanju na delo. Skupni obseg potrebnih sredstev je ocenjen na 146,48 milijona evrov, piše STA.

Vlada je s prerazporeditvijo denarja iz proračunske rezervacije ministrstvu zagotovila 96,48 milijona evrov. Preostalih 50 milijonov evrov ima ministrstvo že zagotovljenih v svojem finančnem načrtu, so po seji sporočili z ministrstva za delo.

Pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki jim zaradi posledic epidemije ne morejo zagotavljati dela, je delodajalcem najprej dal interventni zakon iz konca marca, nato pa je DZ v začetku aprila sprejel zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije novega koronavirusa in omilitev posledic za državljane in gospodarstvo, ki je prinesel še dodatno pomoč. Prejšnji teden so poslanci zakon še dopolnili, še piše STA.

Na pobudo predstavnikov avtoprevozniškega sektorja se je danes odvil sestanek, ki sta se ga udeležila tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek in minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Spregovorili so o težkem položaju, v katerem so avtoprevozniki, in morebitnih rešitev, so sporočili z gospodarskega ministrstva.

Sestanka so se na strani avtoprevoznikov in njihovih združenj udeležili direktor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Borut Meh, podpredsednik zbornice Peter Pišek ter direktor združenja za promet na Gospodarski zbornici Slovenije Robert Sever, piše STA.

Počivalšek je položaj avtoprevoznikov označil za zahtevnega in se zavzel za ukrepe, ki bi naslovili "specifične težave te dejavnosti". Slovenija je tranzitna država, ki ima glede na svojo površino izredno pomemben geostrateški položaj, je poudaril. To je pomembno tako z vidika zagotavljanja nemotenih blagovnih tokov in turističnih prevozov kot tudi z vidika opravljanja logistične dejavnosti. "Prevozništvo potrebujemo, če želimo, da se naše gospodarstvo uspešno razvija. To sta dve plati iste zgodbe," je dejal Počivalšek.

Za pomoč prevoznikom je gospodarski minister omenil predvsem potrpežljiva posojila SID banke in pozval ministrstvo za infrastrukturo k pripravi posebne sheme za cestni prevoz.

V okviru treh interventnih zakonov so že bili sprejeti ukrepi za zagotavljanje likvidnosti slovenskega gospodarstva, in sicer dve milijardi poroštev SID banke za kredite bank in hranilnic ter odlog plačila kreditojemalcev do 12 mesecev pri bankah, hranilnicah in javnih skladih. Že v petek bo objavljena tudi sprememba javnega razpisa Slovenskega podjetniškega sklada za garancije za bančne kredite s subvencijo obrestne mere, ki je prilagojen epidemiji covida-19, so še dodali na gospodarskem ministrstvu, še piše STA.

Ob ponovni vzpostavitvi javnega potniškega prometa v ponedeljek, 11. maja, bodo veljali številni zaščitni ukrepi, tako za voznika kot potnike. Voznike bodo pred okužbo varovale posebne pregrade, ob vstopu v vozilo bo treba razkužiti roke, med vožnjo pa nositi zaščitno masko. Na koncu vsake vožnje bo treba vozilo razkužiti, piše STA.

Ponoven zagon javnega potniškega prometa, ki je obstal 16. marca, omogoča uspešno obvladovanje epidemije novega koronavirusa, je danes na vladni novinarski konferenci pojasnil minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec.

Vendar pa epidemije še nismo premagali, prav tako še ni prišlo do odkritja in splošne uporabe cepiva ali zdravila za covid-19. "Zato bo treba pri uporabi javnega potniškega prometa upoštevati navodila zdravstvene stroke," je opozoril.

Od ponedeljka se bo zato javni potniški promet izvajal drugače kot pred epidemijo. Voznike avtobusov bodo pred okužbo varovale posebne fizične pregrade, dokler s temi ne bodo opremili vseh avtobusov, pa bodo potniki v vozilo vstopali le na zadnjih vratih. "Tako se bo preprečilo stik voznika in potnikov," je pojasnil Vrtovec.

Tako na avtobusih kot vlakih bo nameščeno razkužilo, ki ga bodo morali potniki obvezno uporabiti ob vstopu, minister pa jim to svetuje tudi ob izstopu. Prav tako bodo morali nositi zaščitne maske. Priporočena razdalja med voznikom in potniki, kot tudi med potniki samimi, je 1,5 metra.

Ko bo vozilo prispelo na cilj in bodo potniki izstopili, ga bo treba prezračiti, pred novo vožnjo pa tudi razkužiti vse površine, s katerimi bi bili lahko potniki v stiku.

Dokler ne bodo nameščene zaščitne pregrade z odprtino za prodajo vozovnic, teh na avtobusih ne bo mogoče kupiti. V železniškem prometu pa Vrtovec priporoča nakup vozovnice preko avtomatov ali spleta, še piše STA.

Kampi po Sloveniji bi v teh toplih pomladnih dneh že morali gostiti številne turiste. Vendar pa zaradi ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa tako kot ostali nastanitveni obrati ostajajo zaprti, večina zaposlenih pa je na čakanju. Vsi skupaj željno čakajo naslednji paket pomoči, ki bo po napovedih vlade namenjen turizmu, piše STA.

Nastanitveni obrati so morali v skladu z vladnim odlokom zapreti vrata 16. marca, številni pa so se zaradi zmanjšanja obiska za ta korak odločili že pred tem. "Slovenski kampi letos pričakujejo padec tako prometa kot tudi obiska celo za do 70 odstotkov," so za STA ocenili na Turistično gostinski zbornici Slovenije.

Večina zaposlenih je trenutno na čakanju, problem pa so po pojasnilih zbornice predvsem likvidnostna posojila. Kljub možnosti moratorija na odplačevanje glavnice posojil pa obresti rastejo, so opozorili.

Vseeno so upravljavci kampov optimistični, da bodo preživeli. Pri tem si nadejajo podpore države in ozaveščenosti domačih gostov, da se s počitnikovanjem v Sloveniji manj izpostavljajo zdravstvenemu tveganju, hkrati pa podpirajo slovensko gospodarstvo in obstoj slovenskega turizma, še piše STA.

"Nenazadnje so slovenski kampi med najlepšimi na svetu, vsaj po mnenju in zvestobi tujih gostov, ki se že leta in desetletja vanje vračajo," so dodali na zbornici.

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana je hospitaliziranih 17 bolnikov s covidom-19. Na intenzivnem zdravljenju jih je pet, trije so intubirani, so objavili na Twitterju. V UKC Maribor zdravijo 22 bolnikov s covidom-19, intenzivno zdravljenje jih potrebuje šest, so sporočili iz UKC.

V Splošni bolnišnici Celje zdravijo tri bolnike s covidom-19, nihče pa ne potrebuje intenzivne nege, so objavili na Twitterju. Na Kliniki Golnik zdravijo 10 bolnikov s covidom-19, dva sta na intenzivni negi, so sporočili s klinike.

Mladi zdravniki Slovenije ugotavljajo, da je nasilje nad zdravstvenimi delavci žal postalo del vsakdana. Do njega prihaja tako na delovnih mestih, kaže se na spletu, v obliki medijskih pogromov. Vsako nasilje nad zdravstvenim delavci je nedopustno, poudarjajo mladi zdravniki in pozivajo k ničelni toleranci do nasilja v zdravstvu, piše STA.

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, se nasilje nad zdravstvenimi delavci kaže v obliki spletnih komentarjev pod skorajda vsakim prispevkom na temo zdravstva. Nekateri komentatorji po njihovih navedbah grozijo posameznikom povsem osebno, drugi na splošno, celotni skupini "bogov v belem".

Prihaja tudi do verbalnega, psihičnega, pa tudi fizičnega in spolnega nasilja, pri čemer so najbolj ogroženi zaposleni v urgentnih službah, ambulantah družinske medicine in psihiatrije, so zapisali in izpostavili, da je v skrajnem primeru prišlo tudi do umora.

Poleg tega se nasilje nad zdravstvenim osebjem po njihovem kaže tudi v medijskih pogromih in izvensodnih obsodbah zdravnikov, redkeje tudi drugih zdravstvenih delavcev, in v obliki obrekovana in groženj na spletnih forumih ter po socialnih omrežjih, piše STA.

Opozorili so na pomembno vlogo in odgovornost medijev, ki lahko s svojim poročanjem ter uredniško politiko glede spletnih komentarjev pomembno vplivajo na razvoj konstruktivnega dialoga ali pa na razrast sovražnega govora.

"Ustvarjanje negativne medijske klime proti zdravstvenim delavcem krha temeljni kamen kvalitetne zdravstvene oskrbe - to je odnos med zdravstvenim osebjem in bolnikom," so še zapisali mladi zdravniki.

Vse zaposlene v zdravstvu pa so pozvali, naj se držijo ničelne tolerance do nasilja v zdravstvenem okolju, še piše STA.

Ob ponovnem odprtju knjigarn, kar se je ob rahljanju ukrepov zaradi preprečevanja okužb s koronavirusom zgodilo v tem tednu, je Javna agencija za knjigo RS (Jak) v sodelovanju s knjigotržci in knjigarji pripravila promocijsko kampanjo Vrnitev napisanih. Z njo bo v obliki spletnih vsebin in TV oglasov tri tedne pozivala k obisku in nakupu knjig, piše STA.

Kampanja bo potekala od ponedeljka, 11. maja, do konca meseca. Kot so sporočili z Jaka, bo pozdravila in podprla ponovno odprtje slovenskih knjigarn ter obenem opozarjala na njihov pomen v družbi.

H kampanji je pristopilo več kot 60 slovenskih knjigarn, v njej pa ob knjigarjih in vodji knjigarne Konzorcij Katarini Modic nastopajo slovenski avtorji in umetniki Dušan Šarotar, Vlado Kreslin, Vesna Milek, Tadej Golob, Valentina Smej Novak in Nik Škrlec. Spremljali jo bodo tudi ilustrirani plakati Izarja Lunačka z navodili ob obisku knjigarn. Zatem bo 13. junija izšla še tematska številka revije Bukla, ki bo dodana časopisom Delo, Primorske novice in Večer.

"Promocijsko kampanjo Vrnitev napisanih smo želeli zasnovati ne le za knjižno panogo, temveč skupaj z njo. Ob Jaku, ki kampanjo naroča in izvaja, smo v delovno skupino povabili Ingrid Celestina, predsednico združenja knjigotržcev, ki je tudi v tesnem stiku z vsemi knjigarnarji, Sama Ruglja kot predstavnika založnikov ter Zdravka Dušo, dolgoletnega urednika in tekstopisca kot enega izmed glavnih avtorjev sporočil kampanje," je pred začetkom kampanje zapisala direktorica Jaka Renata Zamida, še piše STA.

Domovi za starejše, ki so zaradi epidemije novega koronavirusa že več tednov zaprti za obiske, postopno in na različne načine odpirajo svoja vrata za obiskovalce. Obiskovalci se morajo za obisk najaviti in upoštevati protokole, ki jih določijo domovi. Ponekod bodo obiskovalcem ob prihodu izmerili temperaturo, podpisati bodo morali posebno izjavo, piše STA.

Konec aprila je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti izvajalcem institucionalnega varstva podalo usmeritve glede obiskov in priporočilo, da s sproščanjem obiskov ter omogočanjem ostalih storitev začnejo najkasneje s ponedeljkom, 11. majem, razen v primeru povečanega števila okužb v lokalnem okolju. V teh primerih naj se obiski začnejo ob izboljšanju epidemiološke slike.

Med prvimi so vrata za obiske danes odprli v Domu Danice Vogrinec Maribor, ki je največji tovrstni zavod v Sloveniji. Obiski so omejeni na eno zdravo osebo, razen v primeru, da stanovalca obišče oseba, ki potrebuje pomoč tretje osebe. Predlagajo zgolj obiske ožjih sorodnikov ali skrbnikov. Obisk lahko traja največ pol ure, predlagajo pa, da se obiskovalci do nadaljnjega naročajo na obisk enkrat tedensko, še piše STA.

Slovenci so vse manj zaskrbljeni glede novega koronavorisa, kaže zadnja vseslovenska raziskava, ki jo od začetka epidemije izvaja agencija Aragon. V prvem tednu maja je bilo glede covida-19 zaskrbljenih 27 odstotkov Slovencev. V zadnjem tednu marca je bilo zaskrbljenih 51 odstotkov, v drugem tednu aprila 37 in v tretjem tednu aprila 32 odstotkov.

Manjša se tudi dojemanje resnosti razširjenosti koronavirusne bolezni v Sloveniji. V prvem tednu maja razširjenost covida-19 kot resno ocenjuje 27 odstotkov Slovencev. V zadnjem tednu marca je stanje kot resno ocenjevalo 73 odstotkov Slovencev, v drugem tednu aprila 45 in v tretjem tednu aprila 32 odstotkov.

Foto: Reuters

Kot kaže raziskava covid-19 Insight, se posledično manjša tudi strah pred okužbo. V zadnjem tednu marca je bilo okužbe zelo strah 44 odstotkov Slovencev, v drugem tednu aprila 35, v tretjem tednu aprila 27, v prvem tednu maja pa je okužbe zelo strah še 26 odstotkov Slovencev.

Aragon je spletno anketo naredil med 1. in 4. majem na vzorcu 1508 ljudi, starih med 15 in 75 let. V raziskavo so vključili člane spletnega panela Plusplet, ki po demografskih parametrih odraža značilnosti slovenske populacije, so sporočili iz tržnoraziskovalne agencije, piše STA

Zaradi posledic epidemije covid-19, ki se odražajo na vseh področjih življenja, imajo več dela tudi centri za socialno delo. Opažajo zlasti več vlog za denarno socialno pomoč, več pa je tudi konfliktov v družini, so povedali za STA.

Na enotah Centra za socialno delo (CSD) Ljubljana se je povečalo število telefonskih klicev zaradi različnih stisk, predvsem pa stranke želijo informacije o oblikah gmotne pomoči, je pojasnila direktorica centra Anja Osojnik.

Na vseh enotah je po njenih besedah več vlog ljudi, ki prej niso uveljavljali denarne socialne pomoči. V večini gre za vlagatelje s statusom s. p., zaposlene v gostinstvu in turizmu ter tiste na čakanju. Več je tudi vlog za izredno denarno pomoč in za občinsko denarno pomoč. Beležijo več ukinitev pravice do krajšega delovnega časa zaradi izgube zaposlitve in več uveljavljanja pravice za očetovski dopust.

Opažajo, da je v družinah več konfliktov. Zanje so krivi različni razlogi, recimo onemogočanje stikov z otrokom, kjer se starša razhajata, stiske pa so tudi zaradi vzgojnih težav z najstniki in pri osebah s težavami v duševnem zdravju zaradi poslabšanja njihovega psihičnega stanja.

Foto: Thinkstock

Na posameznih enotah zaznavajo več družinskega nasilja in več prijav zaradi zanemarjanja tako otrok kot tudi odraslih, ki ne morejo skrbeti zase. Medtem interventna služba ne ugotavlja več nasilja v družini, ampak nekoliko več klicev mladostnikov ali staršev z željo po pogovoru ali nasvetu.

V največji enoti mariborskega CSD, ki pokriva približno 75 tisoč prebivalcev, so že v marcu zaznali 12 odstotkov več vlog za denarno socialno pomoč zaradi gmotne stiske, v kateri so se ljudje znašli zaradi posledic epidemije. V aprilu pa so dobili približno tretjino več vlog tako za denarno socialno pomoč kot tudi za izredno denarno pomoč, je navedla direktorica CSD Maribor Marjana Bravc.

Po njenih besedah je aktualna problematika glede organizacije stikov med starši in otroki. Nekateri starši se namreč ne morejo dogovoriti glede izvajanja stikov v času epidemije, čeprav so stiki že pravnomočno določeni s sklepom sodišča. Na sodišča vlagajo vloge za začasne odredbe za prekinitev stikov ali za predodelitev otrok drugemu staršu.

Za razbremenitev ob stiskah sta prek komunikacijskih sredstev na voljo svetovalnica za žrtve nasilja in Pika – dnevni center za otroke in mladostnike. Otrokom in mladostnikom pa nudijo na primer tudi podporo pri krepitvi motivacije za šolsko delo. V Piki je bilo od sredine marca do sredine aprila v pomoč na daljavo vključenih 107 otrok in izvedenih 861 ur pomoči.

Foto: Thinkstock

Tudi Center za socialno delo Posavje s sedežem v Krškem je v času epidemije obravnaval več vlog za denarno socialno pomoč ali za izredno denarno socialno pomoč, v katerih so vlagatelji kot razlog navajali izgubo ali zmanjšanje dohodka zaradi epidemije ter večje stroške za prehrano in šolanje otrok, ki so doma, je izpostavila direktorica Marina Novak Rabzelj.

Več je tudi telefonskih klicev. V enoti Krško se je število telefonskih klicev glede možnosti uveljavljanja pravic iz javnih sredstev ter zaradi osebnih stisk ob nižjih prihodkih in strahu pred prihodnosti podvojilo, poroča STA.

Mariborska vstopna točka za bolnike s sumom na okužbo z novim koronavirusom, kjer opravljajo testiranja z brisom, se seli iz šotora na Cesti proletarskih brigad na Taboru v prostore Zdravstvene postaje Tezno. Na začetku tega tedna so tja že preselili vstopni točki za pediatrijo in ginekologijo, do konca maja se bo preselila še vstopna točka za preostale.

Kot je za STA povedal pomočnik direktorja mariborskega zdravstvenega doma Aleksander Jus, s selitvijo želijo zagotoviti boljše pogoje za delo.

"Zaposleni morajo biti v zaščitni opremi, zračenje je mogoče samo skozi okna, zato je v šotoru, ko je vročina, zelo težko delati. V zdravstveni postaji na Teznu pa imamo celoten trakt, ki je prazen in ločen od preostalega dela zdravstvene postaje, ima poseben vhod in drug dostop z avtomobilom, zato bomo lahko zagotovili popolno ločitev bolnikov, ki pridejo na testiranje zaradi novega koronavirusa, in bolnikov, ki bodo prišli tja iz drugih razlogov," je pojasnil.

Foto: STA ,

V šotoru na Cesti proletarskih brigad, ki so ga postavili na začetku marca, so do zdaj testirali okoli 3500 ljudi. Testi se izvajajo z brisom žrela in le na napotilo zdravnika.

V začetku tega tedna so v centralnem laboratoriju zdravstvenega doma na Sodni ulici začeli izvajati tudi samoplačniške presejalne teste za ugotavljanje protiteles IGM in IGG, ki so pokazatelj morebitne predhodne okužbe z novim koronavirusom. Stroka je do takšnih testov zelo zadržana, pa tudi Jus je poudaril, da so ti testi le informativne narave in niso dokaz trenutne okužbe s tem virusom.

Kot danes poroča časnik Večer, so od dobavitelja dobili omejeno količino teh testov in so že pošli. Teh testov torej v mariborskem zdravstvenem domu ne bodo več izvajali, poroča STA.

Uporabniki drog so bolj urejeni, uporaba psihoaktivnih snovi pa se v času ukrepov za zajezitev epidemije novega koronavirusa ni povečala, kaže poročilo Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). So pa v centrih za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog opazili rast strahu in tesnobe.

Ker so morali tudi centri za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog zaradi ukrepov za zajezitev pandemije prilagoditi svoje delo, uporabniki drog prejemajo predpisano terapijo na dom za daljše obdobje. Kontrolnih terapevtskih pregledov in rednih kontrolnih urinskih testov na psihoaktivne snovi ne izvajajo, prav tako ne izvajajo osebnih obravnav oziroma se te izvajajo po telefonu.

Na splošno omenjeni centri opažajo, da so uporabniki bolj urejeni in da se uporaba psihoaktivnih snovi ni povečala. Opažajo pa rast strahu in tesnobe oziroma anksioznosti. Rast števila uporabnikov so recimo zabeležili v centru v Slovenj Gradcu, ključna razloga za to sta upad ponudbe na trgu drog in prepoved gibanja v druge občine, piše v poročilu NIJZ o stanju na področju drog v času epidemije.

Foto: Reuters

Večina nevladnih organizacij, ki skrbi za preventivo v okviru t. i. nizkopražnega programa, kjer odtegnitev od drog ni pogoj za sodelovanje, izvaja terensko delo, dnevne centre pa je zaprla. Tudi dnevni in sprejemni centri nevladnih organizacij, ki izvajajo t. i. visokopražni program, ki zahteva abstinenco od drog, so zaprti, njihovi svetovalci pa so uporabnikom na voljo prek telefonov, elektronske pošte, videopovezav in družbenih omrežij.

Večina nevladnih organizacij je ohranila število uporabnikov, ponekod je to celo naraslo. V obeh programih pa se srečujejo s pomanjkanjem zaščitne opreme, kot so maske in dezinfekcijska sredstva, piše v poročilu.

Kot ocenjujejo nevladne organizacije, ki izvajajo t. i. nizkopražni program, so uporabniki dobro seznanjeni z informacijami glede prenosa okužbe z novim koronavirusom ter z zaščitnimi ukrepi. Zaradi zaprtja zdravstvenih domov in ukinitve javnega prometa pa imajo otežen dostop do zdravstvenih storitev in do nadomestne terapije. Ponekod je več težav, tudi nasilja, v družinskem okolju.

Nevladne organizacije, ki izvajajo t. i. visokopražni program, pa poročajo o rasti števila uporabnikov, ki iščejo informacije za prvo socialno pomoč in glede zaposlitve ter večji potrebi po učni pomoči v programih za otroke in mladostnike.

Foto: Getty Images

Sicer pa se uporabniki spopadajo s pomanjkanjem socialnih stikov in možnostmi za urejanje namestitev v zavodih ali stanovanjskega vprašanja, ujetostjo v domačem okolju, naraščajo težave z odnosi in nasilje v družini, opazne so večja prisotnost nervoze, strahu pred prihodnostjo, tesnobe, negotovosti in finančne težave.

"Večinoma gre za težave, ki so sicer že obstajale, so pa zaradi s pandemijo povezanih omejitev postale bolj izrazite. Težava je tudi, da se je za nekatere uporabnike reintegracija ustavila, preložila za nedoločen čas," piše v poročilu.

Centri za socialno delo pa imajo največ težav zaradi zastoja izvajanja različnih programov in sprejemov na zdravljenje. Uporabniki drog se nanje obračajo predvsem zaradi uveljavljanja pravice do denarne socialne pomoči ter drugih socialnih transferjev, kot so subvencija najemnine in boni za javno kuhinjo, piše STA.