Četrtek, 7. 5. 2020, 10.56
4 leta, 6 mesecev
Vlada podaljšala prepoved zbiranja na javnih krajih #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
24
Kljub vedno večjemu sproščanju vladnih ukrepov za zdaj še ni znano, kdaj bi lahko začele delovati tudi zobozdravstvene ordinacije. V strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov (SZZZZS) pa medtem predlagajo cenovno višje vrednotenje zobozdravstvenih storitev, saj, kot pojasnjujejo, bo njihovo delo, ko državo pesti epidemija novega koronavirusa, oteženo. Po zadnjih podatkih je v Sloveniji potrjen en nov primer okužbe z novim koronavirusom. V sredo ni umrl nihče, skupno število umrlih ostaja pri 99. Včeraj so opravili 1.055 testiranj. Vlada je podaljšala prepoved zbiranja na javnih krajih.
V Sloveniji imamo uradno potrjenih 1.449 okužb z novim koronavirusom. Včeraj bolezen covid-19 ni zahtevala smrtnih žrtev. Opravljenih je bilo 1.055 testov, ugotovili pa so eno novo okužbo. Do zdaj je bilo opravljenih 59.978 testiranj. Iz bolnišnične oskrbe so skupaj doslej odpustili 247 ljudi, od tega enega včeraj. Včeraj bilo hospitaliziranih 52 bolnikov, od tega se jih je 13 zdravilo na intenzivni negi, je razvidno iz objave na uradni vladni strani za spremljanje bolezni covid-19.
Podaljšanje prepovedi zbiranja na javnih krajih
Vlada se je seznanila z oceno o utemeljenosti prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih krajih in odločila za podaljšanje ukrepov. Na seji je potrdila še spremembe na nekaterih mejnih prehodih oz. kontrolnih točkah, med njimi so Predel, Nova Gorica in Neblo ob Italiji ter nova kontrolna točka na železniškem prehodu iz Avstrije pri Šentilju.
Kot so pojasnili v sporočilu po dopisni seji vlade, je omejitev zbiranja po oceni strokovne skupine za zajezitev in obvladovanje epidemije covid-19 pri ministrstvu za zdravje "dokazano učinkovit ukrep". O postopnem načinu sproščanja omejitve druženja bo strokovna skupina po njihovih navedbah odločala na enem od naslednjih sestankov glede na epidemiološko situacijo.
Vlada sicer v skladu z odlokom vsakih sedem dni ugotavlja strokovno utemeljenost ukrepov in ob upoštevanju strokovne ocene odloča, ali se ti ukrepi uporabljajo še naprej ali pa jih je treba spremeniti oziroma odpraviti, piše STA.
Zobozdravniki bi zvišali cene svojih storitev
Kljub temu da je vlada v preteklih dveh tednih postopoma začela odpirati dejavnosti in storitve, pa zobozdravstvene ordinacije do nadaljnjega ostajajo zaprte. Končno odločitev o tem, kdaj konkretno bodo svoje storitve lahko zagnali zobozdravniki, bo sprejelo ministrstvo za zdravje.
Kot je na današnji novinarski konferenci izpostavil uradni vladni govorec Jelko Kacin, ima ključno besedo pri ponovnem odprtju storitev svetovalna skupina zdravstvenih strokovnjakov pri ministrstvu za zdravje. Ko bo vse dorečeno, bo ministrstvo za zdravje tisto, ki bo, skupaj v dogovoru z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ), javno predstavilo standarde in protokole za izvajanje zobozdravstvenih dejavnosti, je dejal Kacin.
V Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov (SZZZZS) so sicer v današnjem sporočilu za javnost poudarili, da je ustno zdravje pomemben del zdravja telesa in da pacienti zobozdravniške storitve nujno potrebujejo. Kot so izpostavili, bodo pri izvajanju svojih storitev v času koronavirusa ustrezno poskrbeli tako za zaščito pacienta in zdravstvenega osebja.
Kot pojasnjujejo, so Program preprečevanja okužb v času, ko državo pesti novi koronavirus, ustrezno dopolnili s priporočili za delo med epidemijo covid-19 in navodili Ministrstva za zdravje ter NIJZ. Ker v združenju med drugim še ocenjujejo, da bo naročanje pacientov po ponovnem odprtju zobozdravstvenih dejavnosti nekoliko bolj zahtevno, paciente prosijo za razumevanje in potrpežljivost.
Višje cene storitev
Ker bo neizogibno potrebna dodatna zaščitna oprema in podaljšan čas obravnave pacienta, so Zdravniški zbornici, kot njihovemu zastopniku in pogajalcu, podali predloge za pogajanja za Splošni dogovor. Med drugim so predlagali tudi ustrezno višje vrednotenje zobozdravstvenih storitev.
Glavni partner pri odločanju zvišanja cen storitev bo zdravstvena zavarovalnica.
"Z določeno mero zaskrbljenosti spremljamo izjave v medijih, v katerih se govori o spreminjanju pravic iz obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Te naj bi bile posledica pomanjkanja denarja v zdravstveni blagajni zaradi epidemije covid-19. Nekaj rezerv se je oblikovalo pri zavarovalnicah, ki ponujajo dopolnilna zdravstvena zavarovanja. Te so na račun našega neizvajanja zdravstvenih storitev privarčevale. S tem bi lahko pokrili vsaj del dodatnih stroškov, da ti ne bi obremenjevali zdravstvene blagajne ali pacientov," ocenjujejo pri SZZZS.
Kot je še pojasnil Kacin, bo glavni partner pri odločanju zvišanja cen zobozdravstvenih storitev zdravstvena zavarovalnica, in ne ministrstvo za zdravje.
Spremembe v financiranju morajo temeljiti na stroškovnih analizah
Na Zdravniški zbornici Slovenija pa so nam medtem povedali, da od Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije v času od začetka epidemije do danes niso prejeli nobenih predlogov za spremembo določil splošnega dogovora za področje zobozdravstva.
Zaradi morebitnih sprememb cen zdravstvenih storitev smo se obrnili na tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Kot so nam pojasnili, SZZZS ni podpisnik tako imenovanega Splošnega dogovora. "Omenjeno združenje ni partner v teh postopkih, prav tako tak postopek tudi ne poteka. Ocenjujemo, da gre za izjavo, katere namen je opozoriti na različne vidike posledic covid-19, ki jih prinaša izvajanje zobozdravstvene dejavnosti," so nam sporočili.
Tudi na ZZZS so mnenja, da je ključno, da se pacientom navkljub epidemiji novega koronavirusa zagotovijo vse nujne in potrebne zobozdravstvene storitve s ciljem preprečitve srednjeročnega poslabšanja oralnega zdravja pacientov. "Pri tem se zavzemamo za bolj celovito in integralno obravnavo pacientov (na primer, da se v okviru enega obiska izvede več storitev, kot pred epidemijo covid-19, če je to strokovno možno). Prav tako menimo, da je treba vzpostaviti kakovosten sistem triažiranja pacientov (na primer v obliki klicnih centrov), ki bo prepoznal paciente, ki potrebujejo hitrejšo obravnavo," so pojasnili.
"Morebitne spremembe v financiranju, še zlasti pa morebitne spremembe v cenah, pa menimo, da morajo temeljiti na celovitih stroškovnih analizah in na posnetku dejanskega izvajanja storitev v obdobju covid-19 v zadosti dolgem časovnem obdobju. Kot pa je znano, se, z izjemo dežurne službe v zobozdravstvu, storitve v zobozdravstvenih ambulantah še niso pričele izvajati, zato takšnih analiz in posnetkov stanja še ni," so nam še dejali.
24