Ponedeljek, 5. 2. 2024, 10.24
10 mesecev, 3 tedne
Sodišče potrdilo: trboveljska županja kršila integriteto. "Zadeva še ni končana."
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,60
Gre že za peti pravnomočno potrjeni primer kršitve integritete v zvezi s tovrstnim najemanjem odvetniških storitev, pri čemer je v vseh primerih ugotovitve KPK potrdilo tudi sodišče.
Upravno sodišče je potrdilo ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) o kršitvah integritete nekdanje trboveljske županje Jasne Gabrič. KPK je kot kršitev integritete prepoznala ravnanje Gabričeve, ko je ta za svoje zasebne spore najela storitve odvetniške družbe, s katero je imela Občina Trbovlje v tistem času sklenjeno pogodbo.
Postopek je KPK začela na podlagi prijave iz leta 2022, iz katere so izhajali očitki, da je tedanja županja Občine Trbovlje za svoje zasebne spore najela storitve odvetniške družbe, s katero je imela Občina Trbovlje v tistem času sklenjeno pogodbo.
Komisija je očitke iz prijave potrdila. Ugotovila je namreč, da je Občina Trbovlje za pravno svetovanje v zadevi odpoklica članov nadzornega sveta javnega podjetja Komunala Trbovlje najela odvetniško družbo. Hkrati je isto odvetniško družbo za zasebno zastopanje v postopku pred KPK, ki se je nanašal na isto zadevo, pooblastila tedanja županja Občine Trbovlje. To pomeni, da je ista odvetniška družba zastopala interese subjekta javnega sektorja (Občine Trbovlje) in interese odgovorne osebe istega subjekta (tedanje županje Jasne Gabrič), ki se je v postopku pred komisijo znašla zaradi svojih službenih ravnanj, so sporočili iz KPK.
Takšno ravnanje predstavlja resnično korupcijsko tveganje
Da so interesi subjekta javnega sektorja in interesi njegovega predstojnika v posameznem postopku lahko različni, je KPK opozorila že večkrat. "Zato takšno ravnanje Jasne Gabrič predstavlja resnično korupcijsko tveganje oziroma tveganje za nastanek nasprotja interesov, s tem pa ravnanje v nasprotju s pričakovanim delovanjem in odgovornostjo odgovorne osebe subjekta javnega sektorja, kar predstavlja kršitev integritete," so zapisali.
Zoper ugotovitve, ki jih je KPK sprejela avgusta 2023, je Jasna Gabrič sprožila upravni spor, a je upravno sodišče januarja letos tožbo zavrnilo in v celoti potrdilo ugotovitve komisije. Kot so navedli v KPK, se je sodišče med drugim opredelilo, da za kršitev integritete zadošča že možnost obstoja razlik v interesih subjekta javnega sektorja in funkcionarja ter da že zgolj ta možnost vzpostavi dolžnost funkcionarja, da se izogne tveganju, da bi bili oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljeni v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi".
Gre že za peti pravnomočno potrjeni primer kršitve integritete v zvezi s tovrstnim najemanjem odvetniških storitev, pri čemer je v vseh primerih ugotovitve KPK potrdilo tudi sodišče, so še zapisali.
Gabričeva: Nad KPK je samo še nebo?
Svojo izjavo je podala tudi Gabričeva. "Upravno sodišče je odločilo, da v definiranje pojma integritete in odločitve glede tega KPK ne bo posegalo," pravi in poudarja, "da tudi sodišče ob presoji zadeve ni ugotovilo, da bi bili njeni interesi v očitani zadevi drugačni od interesov občine, kar jasno izkazuje, da kršenja integritete dejansko ni bilo, temveč je odločitev temeljila le na teoretični možnosti obstoja nasprotja interesov."
Ob tem doda, da ji je KPK kršenje integritete očitala v dveh primerih, in sicer, kot je zapisala, ko je bila vabljena na zaslišanje kot županja pred KPK in jo je na zaslišanju spremljala odvetnica občine, pri čemer poudarja, da na zaslišanje KPK ne bi mogla biti vabljena, če ne bi bila funkcionar, torej županja, saj fizični osebi ni mogoče očitati kršenja integritete.
Kršenje integritete so ji očitali tudi v primeru, kjer so v enem od časopisov občini in njej očitali visoke položnice za ogrevanje. Demanti na takšen članek je napisala odvetnica občine, kar je za KPK sporno in predstavlja po njihovem mnenju kršenje integritete, je dodala.
"Tudi dvojno pooblastilo, ki ga je zahtevala odvetniška družba, je bilo podpisano za zastopanje občine in mene kot županje, uslužbenci občine in občinski uradni komunikacijski kanali pa so o vsem tem obveščali javnost, torej ni šlo za zasebno pooblastilo, ker žig občine ne igra nobene vloge, kot je temu pritrdilo tudi sodišče v 17. točki sodbe. Prav tako na morebitno spornost zadeve ni opozorila niti takratna direktorica občinske uprave, pravnica po izobrazbi, ki je podpisovala notranje listine, kot tudi ne Odvetniška družba Pirc Musar, ki je izvajala storitve," je še zapisala.
Sama še vedno trdi, da je v obeh primerih opravljala funkcijo županje, v obeh primerih so se zadeve nanašale na očitke, vezane na službo oz. opravljanje funkcije županje, zato trdi, da so bile transparentne in narejene v dobri veri.
"Prav tako ne držijo navedbe sodišča, da KPK objavi svoje ugotovitve šele po odločitvi v upravnem sporu. Kajti KPK je meni očitano kršenje integritete objavila 9. 11. 2023, sodišče pa je o zadevi odločilo 22. 1. 2024. Zadeva še ni končana, saj bomo zahtevali presojo ustreznosti odločitve sodišča tudi v postopku pred vrhovnim sodiščem," je Gabričeva sklenila v pojasnilu.
