Sobota, 20. 4. 2019, 4.07
5 let, 5 mesecev
Slovenski zobozdravnik bo pomagal beguncem: "Včasih gre tudi meni na jok" #video
Zobozdravnik zasebnik Jure Poglajen se danes že četrtič odpravlja pomagat v begunski center Moria na grški otok Lezbos. V Sredozemlje odhaja skupaj s teto, prav tako zobozdravnico, s katero si v Brežicah delita ordinacijo. Lezbos je za tisoče ljudi iz Sirije, Afganistana in Iraka vstopna točka v Evropo in upanje za boljše življenje. V centru, kjer bo pomagal Poglajen, zdaj životari več kot pet tisoč prebežnikov.
Begunci živijo v brezupnih razmerah. Higienske razmere so katastrofalne, bolezni se hitro širijo, porazno pa je tudi psihično stanje ljudi, so poročali v oddaji Danes na Planetu. Za duševno in fizično zdravje beguncev že več let skrbi več deset prostovoljnih zdravstvenih delavcev. Kaj vse je že videl in doživel ter kako po tej težki, a dragoceni preizkušnji gleda na razmere v Sloveniji, je humanitarec in zobozdravnik Jure Poglajen razkril v pogovoru z novinarko Planeta Leo Majcen.
Gospod Poglajen, jutri se četrtič odpravljate na Lezbos pomagat v begunski center. Zakaj takšna odločitev?
Tja prihajajo moji kolegi in kolegice dejansko z vsega sveta in tudi Slovenci smo se odločili, da tudi mi pomagamo skupaj z zdravniško zbornico in študentsko organizacijo.
Kakšno je tam delo? Najbrž ne tako sterilno kot v tej ordinaciji v Sloveniji?
Seveda, zobozdravniki se moramo znajti, ampak tudi z zelo skromnimi, omejenimi viri lahko naredimo marsikaj, da olajšamo težave ljudem, ki to oskrbo potrebujejo. Mi smo zadolženi za osnovna zdravljenja, na primer za bolečino, zobobol in zlome, ne bomo pa tam izvajali nobene protetike. Samo nujne stvari, za to smo tudi opremljeni.
Tam so ljudje ujeti toliko in toliko časa, ne morejo ne naprej in ne nazaj, tam so družine z majhnimi otroki, to je presek celotne družbe. Ne samo iz Sirije, več ljudi prihaja tudi iz Afganistana, Pakistana in Afrike. Tam so tudi higienske težave, stranišč je premalo. Osnovne higienske potrebe niso zadovoljene.
Z Juretom Poglajnom se je pred odhodom na Lezbos pogovarjala novinarka Planeta Lea Majcen.
Morate biti poleg zobozdravnika včasih tudi psiholog?
Predvsem je treba pokazati, da ti ni vseeno, vendar moraš biti v tem tudi trden. Ne smeš se zlomiti pred njimi. Včasih je tudi meni šlo na jok, težko je bilo gledati vse te ljudi, sploh otroke, kaj so vse prestali na tej poti, zdaj pa ne morejo nikamor.
Če primerjamo razmere v begunskem centru z razmerami tukaj doma, kako vi vidite to stanje pri nas? Kakšne so po vašem mnenju razmere v zdravstvu?
Ko imam v tej operaciji kakšno težko ekstrakcijo, recimo puljenje zoba in mi ne gre in ne gre, si mislim: Jure, če si ti dobesedno na polju z zelo omejenimi inštrumenti takrat izpulil zelo veliko zob brez kakršnih koli velikih zapletov, boš pa to naredil tudi tukaj v tem razkošju. Mi imamo vse in še več.
Najlepša hvala za vaš čas, pa srečno na Lezbosu.
Ko se enkrat soočiš s stanjem, v katerem bivajo begunci, vidiš, da doma ne bi smel nergati, pravi Poglajen. Kritičen je do slovenskega zdravstva, predvsem politike, ki po njegovem mnenju zdravstvo izkorišča za nabiranje poceni političnih točk. Za čakalne vrste so po njegovi oceni odgovorni tudi zdravniki.
"V javnem zdravstvu sem delal pet let. Vem, da je marsikaj tudi stvar logistike, kako se pacienta naroča, da ne pridejo vsi več ali manj ob isti uri. Jaz temu pravim spoštovanje tujega časa. Pri nas nihče ne čaka, ker to logistično dobro izvedemo," poudarja Poglajen.
13