Petek, 15. 5. 2020, 6.16
4 leta, 7 mesecev
Slovenija kot prva v Evropi preklicala epidemijo koronavirusa #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,17
56
Vlada je na sinočnji dopisni seji po dveh mesecih preklicala epidemijo nalezljivega koronavirusa, ki je bila razglašena 12. marca. Konca epidemije sicer še ni najavila nobena druga evropska država. Ob tem ostajajo še v veljavi nekateri ukrepi, saj nevarnost širjenja okužbe z novim koronavirusom ostaja. Je pa vlada preprečila podaljšanje veljavnosti večine ukrepov iz mega protikoronskega zakona do konca junija.
Vlada je odločitev sprejela po tem, ko je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ocenil, da vsi kazalniki kažejo na umirjanje širjenja virusa v populaciji. Ker pa še vedno ostaja nevarnost širjenja nalezljive bolezni covid-19, se – ob strokovni utemeljenosti – še vedno uporabljajo splošni in posebni ukrepi, sprejeti na podlagi Sklepa o uporabi ukrepov, ki jih določa Zakon o nalezljivih boleznih, pri epidemiji covid-19, je zapisano v poročilu seje. Odlok o preklicu epidemije, ki je bil v uradnem listu objavljen v četrtek, začne veljati danes, uporablja pa se od 31. maja.
Omilitev ukrepov, a ne tudi njihova odprava
Kot je še pojasnjeno, trenutna epidemiološka situacija omogoča sproščanje ukrepov, ki so bili nujni za zajezitev in obvladovanja virusa, ne pa še njihove odprave v celoti. NIJZ v svoji oceni namreč izpostavlja, da so med ukrepi, namenjenimi omejitvi širjenja okužbe, še posebno pomembni testiranje obolelih, izolacija bolnih, iskanje kontaktov, karantena za visoko rizične tesne kontakte, higiena rok in kašlja ter spoštovanje fizične distance.
Slovenija je bila uspešna pri zajezitvi širjenja novega koronavirusa. Največja žarišča smo imeli v domovih za starejše.
"Sodelovanje in odgovorno ravnanje prebivalstva pri upoštevanju ukrepov ter skrb za lastno zdravje in zdravje skupnosti sta omogočila omejitev širjenja bolezni. Poleg tega je tudi v bodoče potrebna usmerjena zdravstvena vzgoja in svetovanje kot ukrep za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni," navajajo na ministrstvu za zdravje.
Vlada je spremenila tudi ukrepe na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Slovenije. Pri prihodu v Slovenijo za državljane Slovenije in drugih držav EU ni več predvidena karantena. Za državljane tretjih držav pa, a so pri tem izvzete nekatere skupine, denimo diplomati in delavci v tovornem prometu. STA
Je bila epidemija razglašena na nezakonit način?
Epidemija novega koronavirusa je bila razglašena v času vlade Marjana Šarca, le en dan pred zaprisego vlade Janeza Janše. Aktualni premier Janša je na včerajšnji izredni seji v državnem zboru sicer dejal, da je bila epidemija 12. marca razglašena na nezakonit način. Kot je poudaril, bi to morala narediti vlada, in ne ministrstvo za zdravje, ki ga je takrat vodil Aleš Šabeder.
Šarec je vse očitke o nezakonitosti ostro zanikal. Pojasnil je, da so epidemijo razglasili v skladu z zakonom in členom, v katerem je zapisano, da epidemijo nalezljive bolezni ter okuženo ali ogroženo območje razglasi minister, pristojen za zdravje. "Po novem pa epidemijo razglaša vlada, kot posledica sprejetja prvega svežnja protikorona zakonskega paketa," je povedal Šarec in ob tem še enkrat dodal, da je epidemijo na predlog NIJZ po zakonu razglasilo pristojno ministrstvo.
Janša in Šarec o razglasitvi epidemije.
V pripravi tretji protikoronski zakon
Delovna skupina pa se bo danes lotila priprave vsebine za tretji protikoronski zakon, ki naj bi med drugim zagotovil dodatno pomoč najbolj prizadetim gospodarskim sektorjem in vzpostavil shemo subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Zakon bo sledil prvima dvema, večina ukrepov iz mega svežnja za blaženje posledic krize pa se bo iztekla konec maja.
S tem ko je vlada razglasila konec epidemije, je preprečila, da bi ukrepi iz prvih dveh protikoronskih svežnjev veljali do konca junija. Zakona o interventnih ukrepih namreč določata, da ukrepi nehajo veljati 31. maja, vendar le, če se epidemija prekliče do 15. maja.
Pomisleki glede preklica epidemije
Sicer pa smo prvi primer potrjene okužbe v Sloveniji zabeležili 4. marca. Po nastopu mandata nove vlade so v veljavo stopili številni ukrepi, s katerimi so pristojni želeli ustaviti širjenje virusa. Največja žarišča so bila v nekaterih domovih za starejše.
Med številnimi sprejetimi ukrepi je bila tudi prepoved gibanja med občinami. Ulice slovenskih mest so bile nekaj dni prazne.
Do 14. maja je bilo skupno potrjenih 1.465 primerov okužb. Opravljeno je bilo 67.501 testiranje. Za posledicami bolezni covid-19 so umrli 103 ljudje. Iz bolnišnične oskrbe je bilo skupaj odpuščenih 280 ljudi. Trenutno imamo v bolnišnicah 29 hospitalizacij, povezanih z novim koronavirusom, od tega jih sedem potrebuje intenzivno nego. 1.330 okuženih je bolezen uspešno prebolelo. V zadnjih 14 dneh so potrdili 36 primerov novih okužb, kar pomeni, da en človek v povprečju okuži manj kot eno osebo, kar po trditvah stroke pomeni, da smo epidemijo uspešno zajezili.
Zaradi dobre epidemiološke slike je zato Slovenija kot prva v Evropi razglasila konec epidemije. Tega ni najavila še nobena druga evropska država. Včeraj je bilo iz vrst stroke sicer slišati pomisleke glede preklica epidemije, saj da se trenutno šele sproščajo nekateri ukrepi, zato je težko oceniti, kaj bo to prineslo. Toda preklic epidemije še ne pomeni tudi konca ukrepov - nekateri izmed teh so še vedno v veljavi, kot na primer prepoved zbiranja na javnih mestih do 50 ljudi.
Od ponedeljka naprej se odpirajo vse trgovine, lokali bodo stregli v notranjosti
Vladni govorec Jelko Kacin je včeraj poudaril, da vlada te dni v širokem sodelovanju s stroko vse moči usmerja v tehtne in premišljene ukrepe in pravočasno najavo strokovno podkovanih smernic in ukrepov, ki bi državljanom omogočili postopno in varno vračanje v novo normalnost.
Od ponedeljka naprej svoja vrata odpirajo tudi prodajalne v trgovskih centrih.
Že od ponedeljka dalje se ponovno odpirajo vrata vseh trgovin in storitev, strežba bo mogoča tudi v notranjih prostorih gostinskih obratov, odpirajo se kuhinje. V prodajalnah bodo spet izenačeni vsi potrošniki, odpravljene bodo časovne omejitve za vse ranljive skupine.
Ohranja se minimalni delovni čas prodajaln z živili, in sicer od najmanj 8. ure do vsaj 18. ure, kar pa ne velja za mikro in majhne družbe ter srednje in velike družbe, katerih delovni čas na dan pred 12. marcem 2020 ni bil daljši od desetih ur.
56