Slovenija glede korupcije že peto leto zapored med najslabšimi

Gre za konvencijo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), najnovejše rezultate glede njene implementacije pa ugotavlja zadnja raziskava Transparency International (TI). Slovenija je med najslabšimi že peto leto zapored, opaža Društvo Integriteta.

Konvencija kot vzvod za zaviranje razvoja globalne korupcije Konvencija je, tako TI, ključni vzvod za zaviranje razvoja globalne korupcije. Države podpisnice konvencije - teh je 40 - namreč predstavljajo okoli dve tretjini svetovnega izvoza.

V letnih poročilih TI ocenjuje izvajanje konvencije v državah članicah, ki so jih tokrat glede na stopnjo izvajanja razvrstili v štiri skupine. V prvi so tiste, ki so v zadnjem letu pokazale aktivno uveljavljanje konvencije, vanjo pa so se uvrstile le štiri - ZDA, Nemčija, Velika Britanija in Švica. Te države skupaj predstavljajo kar dobro četrtino celotnega svetovnega izvoza.

Napredek skromen ali pa ga sploh ni bilo V drugi skupini so štiri države, ki so konvencijo uveljavile zmerno in skupaj predstavljajo šest odstotkov svetovnega izvoza, v tretji pa tiste, kjer je bila uveljavitev omejena. Vanjo spada deset držav, ki predstavljajo dobrih 11 odstotkov svetovnega izvoza.

V zadnjo skupino, ki šteje kar polovico vseh držav, se je uvrstila Slovenija, gre pa za seznam držav, kjer je bil napredek skromen ali pa ga sploh ni bilo. Skupaj predstavljajo slabih 27 odstotkov svetovnega izvoza.

V družbi Slovenije so v tej skupini še Japonska, Nizozemska, Južna Koreja, Rusija, Španija, Belgija, Mehika, Brazilija, Irska, Poljska, Turčija, Češka, Luksemburg, Čile, Izrael, Slovaška, Grčija, Nova Zelandija in Estonija.

"Pričakovali bi, da bo vlada naredila več" "Glede na pomembnost izvoza blaga in tehnologij za slovensko gospodarstvo bi pričakovali, da bo vlada naredila več za preganjanje koruptivnega delovanja in spodbujanje "čistega" mednarodnega poslovanja", meni generalni sekretar Društva Integriteta Vid Doria.

Lani v Sloveniji ni bilo niti enega postopka, ki bi se začel ali zaključil zaradi tujega podkupovanja. Omenjajo le primer Leka, kjer je ljubljansko okrožno sodišče dve leti po začetku predkazenskega postopka zaradi domnevnega podkupovanja zdravnikov v Sloveniji, Srbiji in Albaniji le uvedlo preiskavo.

Poročilo tudi navaja, da je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) v zadevi NKBM izvedel številne hišne preiskave v Sloveniji, prav tako pa so hišne preiskave potekale na Hrvaškem.

"Slovenija mora več sredstev nameniti za usposabljanje preiskovalcev" Kot zelo pomembno oviro pri boljši implementaciji konvencije poročilo navaja nezadovoljivo stopnjo dostopa do informacij o preiskavah tujega podkupovanja, potrebnih za ugotavljanje izvajanja konvencije.

Prav tako mora Slovenija več sredstev nameniti za usposabljanje preiskovalcev, tožilcev in sodnikov, ugotavlja Društvo Integriteta. Je pa TI kot pozitivno ocenila preselitev tožilstva nazaj pod pristojnost ministrstva za pravosodje.

Slovenijo se omenja tudi pri pregledu avstrijske aktivnosti, saj navajajo izrek sodbe dunajskega sodišča aprila letos. To je namreč obsodilo posrednika v poslu s patrijami Hansa Wolfganga Riedla.

Zaradi recesije bi bila potrebna politična podpora TI sicer še opozarja, da bi morala biti v prihodnosti prednostna naloga delovne skupine OECD za preprečevanje podkupovanja v mednarodnih poslovnih transakcijah prav spodbujanje držav vlad z najslabšim izvajanjem konvencije k izpolnitvi zavez.

Uspeh konvencije je po njihovem prepričanju ogrožen, ko v polovici držav konvencije ne izvajajo ali pa jo izvajajo skromno, še v desetih članicah pa omejeno.

Potrebo po krepitvi politične podpore izvajanju konvenciji po prepričanju TI sicer še krepi recesija. Ta se je v številnih državah odrazila v pritisku podjetij proti uveljavljanju konvencije, da bi tako laže pridobili naročila iz tujine, pa tudi v pritisku za proračunske reze v okviru varčevalnih programov za delovanje oblasti, pristojnih za izvajanje konvencije.