Torek, 13. 6. 2023, 11.59
1 leto, 4 mesece
Sindikat kmetov po pogajanjih z vlado: Dosegli smo korak naprej
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,21
Predstavniki kmetov in vlade se po spomladanskih protestih znova pogajajo od sredine maja. Ponovno se bodo sešli 23. junija.
Vladna stran je po najnovejšem krogu pogajanj po navedbah sindikata kmetov privolila v spremembo predloga uredbe o upravljanju območij Nature 2000 za obdobje 2023-2028, po kateri bi bili ukrepi za kmete prostovoljni. Sledi skupno oblikovanje ukrepov, ki bodo sprejemljivi tudi za kmete. Kot ocenjujejo v sindikatu, so vendarle dosegli korak naprej.
Na petkovih pogajanjih so po navedbah Sindikata kmetov Slovenije sprejeli sklep, da ministrstvi za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter za naravne vire in prostor pripravita stališče, ki bo jasno opredeljevalo, da so ukrepi Nature 2000 za kmete prostovoljni. Skupaj bodo oblikovali "stimulativne ukrepe, ki bodo sprejemljivi tudi za kmete".
Skupni dokument bodo do konca junija posredovali Evropski komisiji, na predstavitvi in usklajevanju dokumenta pa bodo sodelovali tudi predstavniki kmetov, so dogovor povzeli v sindikatu. "Dosegli smo korak naprej, vendar je treba počakati, da bodo spremembe tudi na papirju. Poleg tega je to le del naših zahtev," je za STA ob tem dejal predsednik sindikata Anton Medved.
Da je bil v pogajanjih dosežen napredek, in sicer glede predloga uredbe o Naturi 2000 za obdobje 2023-2028, je v petek po poročanju Radia Ognjišče v kratki in skopi izjavi v premoru med pogajanji zatrdila tudi ministrica za kmetijstvo Irena Šinko, ki sicer do konca pogajanj teh ne komentira. Da so do zdaj pogajanja potekala konstruktivno, je poudaril tudi minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan.
Medved: Premik z mrtve točke dosegli tudi na področju okoljsko občutljivega trajnega travinja
Napredek pri pogajanjih glede Nature 2000 bi lahko prineslo pravno mnenje, ki sta ga po naročilu zadružne zveze izdelala pravnika Rajko Pirnat in Katja Štemberger. To po poročanju časnika Delo ugotavlja, da so določbe zakona o ohranjanju narave, na katere se sklicuje predlog uredbe, neustavne, saj vladi dajejo pooblastilo, da s podzakonskim aktom posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, kot sta zasebna lastnina in svobodna gospodarska pobuda.
Premik z mrtve točke so po Medvedovih besedah dosegli tudi na področju okoljsko občutljivega trajnega travinja. Dogovorili so se namreč, da bo kmetijsko ministrstvo v sodelovanju z ministrstvom za naravne vire in prostor ter zavodom za varstvo narave pripravilo predlog metodologije, ki bo vključeval pregled stanja njiv iz leta 2006 ter območno in individualno obravnavo. Individualna obravnava je ena od ključnih zahtev kmetov v pogajanjih.
"Naš predlog je, da se za podlage za to travinje upošteva stanje katastra vse do leta 1990, od koder je razvidno, ali je bila to takrat njiva ali travnik. Zavod za varstvo narave je za podlago za določitev okoljsko občutljivega trajnega travinja izhajal iz stališča, da se zanj določijo območja, ki bi lahko bila njive in jih želijo ohraniti kot trajne travnike. Od tod ideja prepovedi preoravanja. Stališče, ki smo ga zavzeli skupaj s kmetijskim ministrstvom, pa je, da se za to travinje določijo površine, ki so od nekdaj travniki in jih je nemogoče preorati," so navedli v sindikatu.
Pravno mnenje ugotavlja neskladje z ustavo
Na pogajanjih so med drugim predstavili tudi ugotovitve pravnega mnenja, ki ga je Zadružna zveza Slovenije naročila pri Inštitutu za javno upravo pri ljubljanski pravni fakulteti. Kot ključno ugotovitev izpostavljajo, da sta zakon o ohranjanju narave in predlog uredbe, ki med drugim predvideva strožje režime na določenih območjih Nature 2000, v neskladju z ustavo.
Predlog uredbe o upravljanju območij Natura 2000 za obdobje 2023-2028 na območju Ljubljanskega barja predvideva obvezno izvajanje prilagojene kmetijske prakse, s čimer številne dejavnosti ne bi bile več dovoljene oziroma bi bile dovoljene pod strogimi pogoji, opozarjajo predstavniki kmetov.
Predstavniki kmetov in vlade se po spomladanskih protestih znova pogajajo od sredine maja. Ponovno se bodo sešli 23. junija.
