Četrtek, 1. 6. 2023, 22.08
1 leto, 6 mesecev
Kmetje, pridelovalci in trgovci odgovarjajo na očitke o podražitvah #video
Vlada se je odločila, da bodo morali zaradi naraščajočih cen hrane pridelovalci, posredniki, predelovalci in trgovci od prvega julija šest mesecev pošiljati podatke o cenah kmetijskih pridelkov in živilskih proizvodov. A ti se očitkov o podražitvah branijo in opozarjajo na vse stroške, ki jih imajo pri svoji dejavnosti, ter na nabavne cene, ki "niti malo ne sledijo cenam v maloprodaji". Predlagajo pa, da bi na izdelkih pisalo, koliko odstotkov dobi kmet, koliko predelovalna industrija, koliko trgovec in ne nazadnje tudi, koliko davka od tega prejme država.
Premier Robert Golob je pod drobnogled vzel cene prehrane, s čimer namerava vlada ugotoviti, kdo v verigi ima neupravičene dobičke in oderuške marže. Prvič je vlada ukrepala z uvedbo primerjave cen košaric. Včeraj pa je ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport izdalo odredbo o obveznem rednem pošiljanju podatkov o cenah kmetijskih pridelkov in živilskih proizvodov, s katero bo država od 1. julija šest mesecev spremljala cene pridelkov in izdelkov v prehranski verigi. Po navedbah pristojnih gre za poskus obvladovanja naraščajočih cen hrane.
Podatke bodo morali pošiljati pridelovalci, posredniki, predelovalci in trgovci, torej deležniki v vsej verigi preskrbe s hrano, od mikro do velikih podjetij. Za Planet TV so se odzvali na novo odredbo in opozorili na stroške, ki jih imajo pri svoji dejavnosti.
Objavili bi razrez cene izdelka
Kmetje se pritožujejo nad stroški repro materiala, ki so se v primerjavi z lanskim letom bistveno podražili. To se prenese na predelovalno industrijo, kjer imajo 60 in več odstotkov višje nabavne cene, podobno pa je tudi v trgovskem sektorju, kjer marža na izdelek znaša okoli 27 odstotkov, marža, ki tvori dobiček, pa znaša samo dva odstotka in je podpovprečna v Evropi.
Izidor Krivec iz Celjskih mesnin je ob tem dejal, da cene v maloprodaji niti malo ne sledijo nabavnim cenam.
Kmetje kot mogoč ukrep za večjo preglednost predlagajo, da bi na izdelkih pisalo, koliko odstotkov dobi kmet, koliko predelovalna industrija, koliko trgovec in ne nazadnje tudi, koliko davka od tega prejme država.