nepremičnine
Pravni nasvet
Ponedeljek, 8. 12. 2025, 4.00
1 mesec, 2 tedna
Pravni nasvet
11 dedičev, ena zapuščina: kaj se zgodi, ko starši umrejo brez oporoke? #pravni nasvet
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,84
Kaj se zgodi s premoženjem, ko starši umrejo brez oporoke? Zakon ima jasna pravila.
Zanima me, kako pravično razdeliti nepremičnino, lastnino, stvar in premičnine ali več njih na 11 delov med 11 dedičev. Namreč, moja starša imata 11 odraslih oziroma polnoletnih otrok. Oče je že skoraj 15 let v pokoju, mama pa bo najbrž kmalu odšla v pokoj, morda čez približno leto dni. Avta ne potrebujem, ker nimam vozniškega izpita, živimo pa v mestu. Moja starša sta sicer odraščala na vasi, vsak v svojem kraju, kjer ne živita več. Zdaj živimo v mestu. Moj oče ima v lasti gozd, ki ga je podedoval, zanj pa nihče ne skrbi oziroma ga nihče ne upravlja in ne uporablja nihče od nas sorodnikov. Oba starša sta lastnika oziroma solastnika nepremičnine, v kateri živim tudi sama. Kaj se zgodi, če oba starša umreta, oporoke pa pred smrtjo ne napišeta? Čigavo je takrat kaj in kako se to določa v takem primeru?
Če umreta oba starša in oporoka ne obstaja, gre za zakonsko dedovanje v skladu z določbami Zakona o dedovanju (ZD). To pomeni, da sodišče najprej preveri, kaj vse spada v zapuščinsko premoženje (nepremičnine, premičnine, morebitni deleži v gospodarskih družbah, denar na računih, drugo vredno premoženje).
Nato se vse izhodiščno razdeli na 11 enakih delov, pri čemer se lahko dediči v zapuščinskem postopku dogovorijo za drugačno delitev (npr. da nekdo dobi posamezno stvar in nato finančno kompenzira preostale dediče), zlasti če je to v skupnem interesu oziroma bolje izvedljivo v praksi.
Če se dediči med sabo ne dogovorijo, vsak dedič podeduje abstraktni delež v višini 1/11 celotne zapuščine; posledično postanejo dediči skupni lastniki ali solastniki posameznih delov podedovanega premoženja.
Solastnina v abstraktnem deležu je izvedljiva pri nepremičninah, medtem ko sodišča pri vozilih napeljujejo dediče k sklenitvi dogovora, saj je treba vozilo v praksi prepisati na enega dediča. Najpogosteje se dogovor oblikuje tako, da en dedič prevzame avto v celoti in finančno kompenzira preostale dediče, ali pa se vozilo proda in se kupnina sorazmerno razdeli med dediče.
V primeru gozda je treba upoštevati tudi, da je dedovanje zemljišč, če njihova površina znaša najmanj 40 hektarjev (če gre izključno za gozdna zemljišča), podvrženo dodatnim določbam zakona, kar lahko pomeni dodatne omejitve pri dedovanju.
Pravnik na dlani
