Pravni nasvet
Petek, 20. 3. 2026, 4.00
6 dni, 20 ur
Pravnik na dlani
Delitev solastnine: kaj storiti, ko sestra noče prodati podedovane hiše #pravni nasvet
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,72
Če se solastnika ne moreta dogovoriti o prodaji podedovane hiše, lahko o delitvi odloči sodišče (fotografija je simbolična).
Leta 2000 sva s sestro podedovali premoženje po smrti mame in očeta. Podedovali sva tudi stanovanjsko hišo. S sestro sva se dogovorili, da bo ona kupila moj del stanovanjske hiše. Ona je tudi določila ceno, s katero sem se strinjala. Moj del bi kupila njena hčerka, ki ima mlado družino in živi pri starših. Ker so se med njimi pojavila nesoglasja in se je hčerka odselila, se je odločila, da stanovanjske hiše pokojnih staršev ne bo kupila, ker ne želi biti zraven staršev. Sestri sem predlagala, da stanovanjsko hišo prodamo tretji osebi, ona pa zavlačuje in hiša propada. Od smrti staršev je minilo že 26 let. Hudo mi je gledati, kako hiša propada, a ne vem, kako naj jo prepričam, da jo prodamo. Kaj lahko naredim? Ali je pri nas mogoče uveljavljati, da se proda, ali naj do konca propade? Prosim za nasvet.
Kaj lahko stori solastnica, če druga ne želi prodati hiše
Kot solastnica stanovanjske hiše imate v skladu z določbo 69. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) pravico kadarkoli zahtevati delitev solastnine. Sestra vas ne more prisiliti, da ostaneta v solastniškem razmerju za nedoločen čas. Če se s sestro ne moreta sporazumeti o prodaji ali delitvi nepremičnine, lahko predlagate sodno delitev v nepravdnem postopku pred pristojnim okrajnim sodiščem v skladu z Zakonom o nepravdnem postopku (ZNP-1).
Kdaj lahko sodišče odredi prodajo nepremičnine
Sodišče pri delitvi po 70. členu SPZ prednostno ugotovi, ali je fizična delitev nepremičnine (parcelacija, etažiranje) mogoča. Če fizična delitev ni mogoča ali ni smiselna – kar je pri stanovanjskih hišah pogost primer –, sodišče odredi civilno delitev, kar pomeni prodajo nepremičnine in razdelitev kupnine med solastnika v sorazmerju z njunima deležema. Višje sodišče v Ljubljani je v sklepu opr. št. II Cp 2136/2017 potrdilo, da je civilna delitev ustrezna oblika delitve, kadar fizična delitev ni izvedljiva. Upoštevati je treba, da lahko načeloma razpolagate le s svojim solastniškim deležem (66/2. člen SPZ), vendar bo kupca za polovični solastniški delež na hiši v praksi bistveno težje najti, zato je sodni postopek za delitev praviloma primernejša pot.
Kdo je odgovoren za stroške vzdrževanja skupne hiše
Kar zadeva propadanje nepremičnine, sta v skladu s 67. členom SPZ obe solastnici dolžni prispevati k stroškom vzdrževanja sorazmerno svojima deležema. Pri tem je tudi treba upoštevati, da je načeloma potrebno predhodno soglasje solastnikov, ki pa ga lahko nadomesti sodišče v nepravdnem postopku. Izjemoma je mogoče samoiniciativno ukrepanje v primeru neodložljivih poslov, pri čemer je treba o tem obvestiti solastnike.
Priporočamo vam, da sestri pošljete pisni poziv (priporočeno pismo) za sporazumno prodajo s primernim rokom. Če sporazum ne bo dosežen, lahko vložite predlog za delitev solastnine na pristojno okrajno sodišče.
Pravnik na dlani
