Janez Janša
Torek, 8. 9. 2020, 12.57
3 leta, 7 mesecev
Sebastian Kurz: Evropska politika odprtih vrat je bila napaka. Zunanje meje moramo zaščititi.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,62
50
"Evropska odločitev, da se odprejo meje, ni bila pravilna. To je bila napačna spodbuda ljudem, da so zapustili države, da so plačevali tihotapcem in mnogi žal tudi izgubili življenja na poti v Evropsko unijo," je v ekskluzivnem intervjuju za Siol.net povedal predsednik avstrijske vlade Sebastian Kurz. Med drugim je pojasnil, da je bil plezalni podvig v Triglavski severni steni ideja našega premierja Janeza Janše.
Najmlajši predsednik vlade v Evropski uniji Sebastian Kurz, ki je star 34 let, je že kot državni sekretar pri 24 letih deloval na področju integracij. Pri 27 letih je postal najmlajši zunanji minister EU. Ko je lani prevzel avstrijsko vlado, je poskrbel, da je Avstrija zaprla mejo za nezakonite migrante. Njegova stališča do politike odprtih mej, ki jo zagovarjajo nekateri evropski voditelji, se od takrat niso spremenila.Kurz meni, da morajo države nadzorovati priseljevanje in integracijo ljudi, ki prihajajo iz drugačnih kulturnih okolij. Ob današnjem obisku je po pogovorih s slovenskim predsednikom vlade Janezom Janšo z zadovoljstvom ugotovil, da imata slovenska in avstrijska vlada enaka stališča do vprašanja ilegalnih migracij.
Gospod Kurz, vaše stališče do ilegalnih migracij je znano že leta. Trdno stojite na stališču, da jih mora Evropa ustaviti in zavarovati svoje meje. Je bila po vašem mnenju politika odprtih meja, ki so jo zagovarjali nekateri evropski voditelji pred leti, zgrešena in kje so zdaj rešitve za to težavo? Kako lahko pri tem sodelujeta Avstrija in Slovenija kot sosednji državi?
Da, vsekakor, Evropa je naredila napako. Evropska odločitev, da se odprejo meje, ni bila pravilna. To je bila napačna spodbuda ljudem, da so zapustili države, da so plačevali tihotapcem in mnogi žal tudi izgubili življenja na poti v Evropsko unijo. Zadovoljen sem, da ima Evropska unija danes drugačno stališče. Danes je cilj Evropske unije, da zaščiti svoje zunanje meje, in zelo sem vesel, da imam v predsedniku vlade Janezu Janši sogovornika, ki ima podoben pristop in si prav tako prizadeva za zavarovanje zunanjih meja Evropske unije.
Slovenija bo kmalu predsedovala Svetu Evrope. Kakšna so vaša pričakovanja glede našega predsedovanja in kateri bodo po vašem mnenju glavni izzivi, ki jih bo EU v tem času morala reševati?
Mislim, da je bistveno, da Evropska unija deluje po načelu subsidiarnosti, to pomeni, da je kot taka blizu svojim državljanom. Mislim, da bo glavni izzivi za Evropsko unijo to, da se uspešno spopade z ilegalnimi migracijami, saj ta težava še zdaleč ni rešena. Imamo tudi čedalje več težav z državami, ki mejijo na EU, tu mislim še posebej na Turčijo. In kot tretje, prizadevati si moramo za to, da bo EU tudi ekonomsko uspešna, zato se moramo truditi za boljši in okrepljen enotni trg. Le na ta način bo Evropska unija ostala konkurenčna v primerjavi s preostalim svetom.
Kako pa je s covid-19? Vse države imajo težave z virusom, vsaka država jih je reševala po svoje, saj gre za novo bolezen. Kako gledate na skupne evropske rešitve v boju s to boleznijo?
Ta pandemija je kriza, s kakršno se še nismo srečali. Mislim, da sta tako Slovenija kot Avstrija v tej krizi ravnali preudarno in učinkovito. Lahko ugotovimo, da je stanje v obeh državah boljše kot pri številnih drugih, zato smo tudi lahko odprli gospodarstvo prej kot preostali. Zdaj moramo poskrbeti, da ohranimo to odprtost in svobodo, ob upoštevanju vseh omejitev, ki pa so seveda nujne za zajezitev širjenja bolezni. Seveda bi se radi izognili drugemu "lockdownu", popolnemu zaprtju javnega življenja. Mislim, da bo prihodnji mesec prav zato kritičen. Verjamem pa, da je luč na koncu tega predora in da bo v prihodnjem letu vendarle na voljo cepivo, kar pomeni, da bo naslednje poletje spet "normalno".
Gospod Kurz, naši državi v zadnjih letih odlično sodelujeta, tako na političnem kot gospodarskem področju. Položaj slovenske manjšine v Avstriji se je v teh letih bistveno izboljšal. Ali vaša vlada načrtuje še kakšne ukrepe za okrepitev sodelovanja in izboljšanje položaja naših rojakov v vaši državi?
Mislim, da smo v zadnjih letih dosegli res veliko. Trdo smo odločeni, da po tej poti nadaljujemo. Kar nekaj ukrepov, ki se dotikajo vprašanja manjšin v Avstriji, ima naša vlada še v načrtu in v prihodnje jih bomo tudi izpeljali.
Gospod kancler, ste naš sosed, kako dobro pa poznate Slovenijo?
No, po Sloveniji sem v preteklih letih že večkrat potoval. Imamo zelo dobre odnose na področju politike, ampak nikoli nisem plezal v Sloveniji. Upam, da vam bom o tej izkušnji lahko povedal več zvečer, ko bom preizkusil še to.
Čez nekaj ur se boste povzpeli na Triglav, ki je simbol naše države. Povejte mi, čigava ideja je bila, da opravite ta vzpon, da tako rečeva, na najvišji ravni, skupaj s slovenskim predsednikom vlade Janezom Janšo?
Mislim, da sva se oba strinjala, da bi bilo zanimivo, če narediva nekaj skupaj. Nekaj zunaj uradnih sprejemov in pisarn. To, da bi skupaj plezala, pa je predlagal gospod Janša, saj je bolj izkušen plezalec. Da greva plezat, je torej njegova ideja.
No, v gorah si vedno rečemo "srečno", zato srečno na poti na Triglav in hvala za pogovor, gospod Kurz.
50