Nedelja, 24. 10. 2021, 22.12
3 leta
Dan suverenosti
Še zadnji so odšli
V noči na 26. oktober leta 1991 so se iz Slovenije umaknili še zadnji vojaki JLA. Takrat prvič v slovenski zgodovini na slovenskih tleh ni bilo tujih vojakov. V spomin na ta dogodek 25. oktobra praznujemo dan suverenosti.
Jugoslovanska ljudska armada (JLA) je bila poleg Josipa Broza – Tita in Zveze komunistov Jugoslavije (ZKJ) eden od treh stebrov socialistične Jugoslavije. Leta 1980 je umrl Tito, v drugi polovici 80. let so se začele tudi razprtije znotraj ZKJ, ki so se končale z njenim razpadom po odhodu delegacije Zveze komunistov Slovenije (ZKS) s 14. kongresa ZKJ januarja 1990.
JLA in Slovenci
Od nekdanjih treh stebrov je tako ostala samo še JLA in njeni generali. Ti so bili že v 80. letih vse bolj nestrpni zaradi demokratičnega vrenja v Sloveniji, prvič pa se je zaiskrilo med Slovenci in JLA v času procesa proti četverici JBTZ leta 1988. Spomladi 1990 je JLA skoraj popolnoma razorožila slovensko Teritorialno obrambo (TO) in jeseni istega leta zasedla njen republiški štab.
Resno je jugoslovanska vojska začela rožljati z orožjem 23. maja 1991 pri učnem centru slovenske TO v Pekrah pri Mariboru, po razglasitvi slovenske neodvisnosti 25. junija 1991 pa je, potem ko je od predsednika zvezne jugoslovanske vlade Anteja Markovića dobila zeleno luč, napadla Slovenijo.
Napad JLA na Slovenijo
Že 26. junija so hrumeli tanki reškega korpusa JLA na Primorskem, 27. junija, potem ko je ob 1.15 protiletalska oklepna baterija JLA iz Karlovca pri Metliki prestopila državno mejo, pa se je uradno začela desetdnevna vojna za neodvisnost. Cilj JLA je bil zasesti mejne prehode in druge strateške objekte ter tako spraviti Slovenijo na kolena in ji preprečiti odhod iz Jugoslavije.
V času osamosvojitvene vojne je bil obrambni minister Janez Janša, notranji minister pa Igor Bavčar.
Slovenska TO in policija sta se učinkovito zoperstavili jugoslovanskim enotam in ubranili slovensko neodvisnost. Mejni prehodi, ki jih je zasedla JLA, so tako spet prišli v slovenske roke. Enote JLA so bile blokirane, blokirane so bile tudi vojašnice.
Umik JLA iz Slovenije
Desetdnevna osamosvojitvena vojna se je končala z Brionskim sporazumom, ki je bil podpisan 7. julija 1991. Brionski sporazum je bil zelo nenaklonjen Sloveniji, saj je enotam JLA v Sloveniji, ki so bile zaradi porazov in bega vojakov iz vojašnic v razsulu, omogočal, da bi se okrepile in drugič močneje udarile po naši državi.
A so se bili Srbi in Črnogorci pripravljeni pogovarjati o umiku JLA iz Slovenije. 18. julija 1991 je tako jugoslovansko zvezno predsedstvo res izglasovalo umik enot JLA iz Slovenije v treh mesecih. Ker predsedstvo ni umaknilo enot JLA tudi iz Hrvaške, je proti odločitvi glasoval hrvaški član predsedstva Stipe Mesić.
Pripadnika tankovske enote JLA se predajata slovenskim silam 29. junija 1991 pri Limbušu.
Odhod zadnjih vojakov JLA
Zadnje enote JLA so se iz Slovenije umaknile prek koprskega pristanišča. Umik se je začel 20. oktobra, 25. oktober pa je bil določen kot zadnji dan umika. Zadnji vojaki JLA so se vkrcali na ladji, ki sta pluli pod tujima zastavama, zato sta po mednarodnem pravu veljali za tuje ozemlje.
Ti ladji sta iz koprskega pristanišča odpluli v noči na 26. oktober 1991. To je bila zadnja velika epizoda v procesu slovenskega osamosvajanja. Od leta 2015 25. oktobra praznujemo dan suverenosti, ki pa ni dela prost dan.
23