Petek, 9. 11. 2018, 4.01
5 let, 12 mesecev
Šarec zahteva preiskavo financiranja političnih strank iz tujine
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
63
Kaj se dogaja s predvolilno obljubo koalicije o ustanovitvi parlamentarne komisije za preiskavo financiranja političnih strank iz tujine?
"Pričakujem, da bo naša poslanska skupina v najkrajšem času pripravila vse potrebno za ustanovitev parlamentarne komisije za preiskavo financiranja političnih strank iz tujine. Skrajni čas je, da izpolnimo to obljubo."
To je včeraj za Siol.net dejal predsednik vlade Marjan Šarec, pri katerem smo preverjali, kaj je z uresničevanjem njegove predvolilne obljube, da bo koalicija, ki jo bo vodil, ustanovila državnozborsko komisijo za preiskavo financiranja političnih strank iz tujine.
Prvič jo je obljubil že maja
Gre za obljubo, ki jo je Šarec dal konec maja, v zadnjih dneh kampanje za državnozborske volitve. "Stranka, ki se sporno financira iz tujine, bo sporno delovala tudi pri vodenju države. Zakon je jasen. Ustanovili bomo parlamentarno preiskovalno komisijo, ki bo raziskala financiranje strank iz tujine," je tedaj na družbenem omrežju Twitter zapisal Šarec.
Takrat se je odzval na razkritje več medijev, da je SDS v času pred volitvami prejela več finančnih injekcij iz tujine, ki so se stekle v medijska podjetja, povezana s stranko. V dobrem letu dni so skupaj prejela več kot 2,3 milijona evrov denarnih sredstev. Takrat je Šarec poudaril, da se v LMŠ zavzemajo za suverenost strank in države brez tujih vplivov.
Madžarski podjetniki, ki vlagajo v slovenske medije, prihajajo iz kroga stranke Fidesz Viktorja Orbana.
Obljubo je Šarec ponovil v začetku junija. V povabilu, ki ga je naslovil na predsednike vseh strank z izjemo SDS, je zapisal, da bo "koalicija za prihodnost usmerjena v odpravljanje slabih praks v slovenski politiki". "Raziskala in razčistila bo odprte dileme v financiranju političnih strank ali iz tujine ali iz gospodarskih družb, povezanih s tujino," je tedaj poudaril Šarec.
Zakaj se je predvolilna tema znašla na stranskem tiru
Toda v mesecih po oblikovanju koalicije je ta na obljubo očitno pozabila. Preiskave spornega financiranja, ki ga slovenska zakonodaja prepoveduje, ni več omenjal nihče.
To je včeraj posredno priznal tudi vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubovič. "Pripravljamo se na ustanovitev te komisije, usmerjena pa bo v preiskovanje finančnih virov vseh strank iz tujine. Verjamem, da se bo to zgodilo decembra," je poudaril Golubovič.
Brane Golubović, vodja poslanske skupine LMŠ
Kot smo neuradno izvedeli, so se posamezne stranke koalicije v začetku jeseni že usklajevale o ustanovitvi komisije, ki bi preiskovala financiranje strank iz tujine, a se je ta tema kmalu zaradi več razlogov znašla na stranskem tiru.
Najbolj zato, ker so bile vladne stranke zaposlene z drugimi, domnevno pomembnejšimi vprašanji. Posamezni politiki koalicijskih strank pa financiranja SDS iz tujine niso želeli pogrevati niti zato, ker bi to po njihovem mnenju otežilo mogoča usklajevanja s to stranko pri nekaterih vprašanjih, predvsem kadrovskih.
Prav glasovanje o ustanovitvi te komisije, ki se bo zelo verjetno veliko večina časa ukvarjala s transakcijami subjektov, tako ali drugače povezanih s SDS, bi lahko razkrilo, ali in kdo v koaliciji pogleduje na "drugo stran".
Bo komisijo vodil Möderndorfer?
Podrobnosti pogovorov Golubovič včeraj ni želel razkrivati. Tako za zdaj uradno ni znano, kdo bo vodil omenjeno komisijo.
Med mogočimi kandidati viri iz koalicijskih strank omenjajo poslanca SMC Janija Möderndorferja, ki je v prejšnjem mandatu vodil komisijo za preiskavo sumov pranja denarja v Novi Ljubljanski banki (NLB) in Nove KBM.
Med kandidati za vodenje komisije je Jani Möderndorfer.
Ta je preiskovala tudi transakcije državljanke Bosne in Hercegovine (BiH) Dijane Đuđić, pri kateri je SDS konec leta najela 450 tisoč evrov posojila, a po javnem razkritju tega posla pogodbo razdrla. Ugotovila je, da poslovanje Đuđićeve odraža sume kaznivih dejanj pranja denarja, fiktivnega poslovanja, davčnih utaj in davčnega vrtiljaka ter uničevanja in ponarejanja poslovne dokumentacije.
"Šlo je za eklatantno nezakonito financiranje," je takrat poudaril Möderndorfer. Đuđićeva je po ugotovitvah komisije delovala kot del dobro organizirane združbe, ta je prek slamnatih podjetij odpirala bančne račune, prek katerih so bili usmerjeni tokovi denarja neznanega izvora in so jih praviloma dvigovali v gotovini.
Samo za medije SDS toliko kot vsem strankam za kampanjo
V zadnjih dveh letih so mediji iz kroga SDS iz tujine prejeli naslednja denarna sredstva:
1) 800 tisoč evrov, ki so ga lani v osnovni kapital družbe Nova24TV vplačala madžarska podjetja Modern Media Group, Ridikul Magazin in Ripost. Pridobila so 45-odstotni lastniški delež.
Dijana Đuđić je po ugotovitvah komisije delovala kot del dobro organizirane združbe, ki je prek slamnatih podjetij odpirala bančne račune, prek katerih so bili usmerjeni tokovi denarja neznanega izvora in so jih praviloma dvigovali v gotovini.
2) 630 tisoč evrov, ki jih je slovensko podjetje Ripost porabilo za odkup 52-odstotnega deleža v podjetju Nova obzorja, izdajatelja Demokracije. Delež je odkupil od stranke SDS.
3) 380 tisoč evrov, ki jih je madžarski medijski podjetnik Peter Schatz vložil v slovensko podjetje Ripost.
4) 403 tisoč evrov, ki jih je Schatzeva poslovna partnerica Ágnes Adamik vložila v podjetje Crecol Media.
Gre za zneske, ki so za slovenski politični prostor z vidika uradnih podatkov o financiranju astronomski. SDS je tako za kampanjo za zadnje državnozborske volitve uradno porabila približno 450 tisoč evrov. To je skoraj petkrat manj od skupne vsote prej naštetih nakazil medijskim podjetjem iz kroga SDS (2,3 milijona evrov), ki je skoraj enak seštevku stroškov vseh 25 političnih strank, sodelujočih na zadnjih državnozborskih volitvah.
63