Sreda, 15. 2. 2023, 15.00
1 leto, 9 mesecev
Šarec: Tisti, ki jim je mar za varnost Slovenije, bodo podprli več denarja za obrambo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,87
42
Krepitev obrambnih izdatkov je bila ena glavnih tem današnje razprave obrambnih ministrov zveze Nato v Bruslju. V torek so se medtem osredotočili predvsem na nadaljnjo podporo Ukrajini v njenem boju proti ruski agresiji.
Krepitev obrambnih izdatkov je bila osrednja tema današnje razprave obrambnih ministrov zveze Nato v Bruslju, pri čemer so se mnogi strinjali, da v luči ruske agresije na Ukrajino dva odstotka BDP ne bi smela biti več cilj, ampak izhodišče izdatkov za obrambo. K temu je pozval tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.
Tisti, ki jim je mar za varnost Slovenije, bodo podprli resolucijo, v skladu s katero bo Slovenija leta 2030 za obrambo namenila dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), je po današnjem zasedanju obrambnih ministrov zveze Nato povedal minister Marjan Šarec. Varnost je namreč osnova, je poudaril.
Šarec ob sprejemanju resolucije o dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske (SV) do leta 2040, ki jo je ministrstvo za obrambo predstavilo decembra lani in predvideva dvig obrambnega proračuna na dva odstotka BDP do leta 2030, pričakuje "takšne in drugačne parlamentarne razprave".
"Vem, da se v Sloveniji nekateri ne strinjajo z dvigovanjem obrambnih izdatkov. Do tega imajo vso legitimno pravico, kajti živimo v demokratični državi. Sprašujem pa se, ali so v drugih članicah Nata tako kratkovidni oziroma ali imajo kaj manj znanja, da vsi zagovarjajo dodatna sredstva za obrambo," je povedal.
Šarec pričakuje, da bodo tisti, ki jim je mar za varnost Slovenije in za to, da se približa cilju dveh odstotkov, podprli resolucijo.
"Varnost je namreč osnova. Če nimaš varnosti, potem hitro vse preostalo pride v ozadje," je še povedal Šarec. Ob tem je zagotovil, da je cilj slovenske vojske in obrambnega ministrstva zagotoviti varnost države in služiti državljanom.
"We endorsed the new Political Guidelines for Defence Planning. We will pay special attention to this in the national framework by strengthening and accelerating investments in priority capability objectives," said 🇸🇮 @sarecmarjan after the #NATO #DefMin.https://t.co/YdYLSEdIA3
— Ministrstvo za obrambo RS (@MO_RS) February 15, 2023
Napovedal je, da se bo obrambni proračun Slovenije prihodnje leto približal 1,5 odstotka BDP, tako da je še daleč od dveh odstotkov, pri čemer pa se v Natu ta delež že omenja kot izhodišče, in ne cilj.
"Vse več držav za obrambo namenja vsaj dva odstotka BDP, leto 2022 pa je bilo osmo zaporedno leto, ko so evropske zaveznice povečale svoje obrambne izdatke. Pričakujem, da se bo ta trend nadaljeval tudi v letošnjem letu," pa je dejal Jens Stoltenberg.
Spomnil je na grožnje, ki jih predstavljata Rusija in Kitajska, in ocenil, da dva odstotka BDP ne bi smela več biti zgornja meja, ampak bi morala postati izhodišče za obrambne izdatke.
"Zato so zaveznice danes razpravljale o tem, kako nadgraditi zavezo o naložbah v obrambo in o prihodnjih zavezah po letu 2024. Članice Nata bodo o tem odločale tudi na naslednjem vrhu zavezništva v Vilniusu," je dodal.
Zaveznice so si smernice za dvoodstotni cilj zadale pred približno 16 leti, vendar je gospodarska kriza v letih 2007 in 2008 mnogim preprečila višanje izdatkov za obrambo. Leta 2014 so na vrhu v Walesu tudi uradno določile cilj, da bodo leta 2024 dosegle dva odstotka. Kljub pritiskom ZDA, ki evropske zaveznice že dlje časa pozivajo h krepitvi izdatkov, pa je bilo lani ocenjeno, da je cilj dveh odstotkov uspelo doseči le devetim od 30 članic Nata.
Podpora Ukrajini, dokler bo treba
"Slovenija bo Ukrajini - dokler bo to treba - zagotavljala humanitarno, materialno, finančno in vojaško pomoč. Ohranjati moramo enotnost in nadaljevati s stalno podporo," je na torkovem srečanju kontaktne skupine za podporo Ukrajini pod vodstvom ZDA poudaril Šarec, so sporočili z obrambnega ministrstva.
Glede izjav premierja Roberta Goloba na vrhu EU konec preteklega tedna, da so zdaj za vojaško pomoč Ukrajini na vrsti velike članice EU in da Slovenija lahko malo počaka, je Šarec danes na novinarski konferenci v Bruslju dejal, da se predsednik vlade odziva na dnevne razmere, ki pa se v zvezi z vojno v Ukrajini spreminjajo tudi iz dneva v dan.
Poudaril je, da je doslej darovala veliko neubojne opreme, med drugim reševalna vozila, na zdravljenje pa je sprejela dva ukrajinska ranjenca. Poleg tega pomoč nudi prek Ustanove za krepitev človekove varnosti - ITF.
"Poslali smo tudi že nekaj opreme za razminiranje, ki bo še bolj prišla do izraza po koncu vojne. Takrat bo Slovenija zagotovo tudi zelo aktivna, imamo veliko izkušenj in jih bomo s pridom uporabili tudi v Ukrajini," je Šarec povedal po koncu dvodnevnega zasedanja obrambnih ministrov Nata, na katerem so v torek govorili o nadaljnji podpori zahodnih zaveznic Kijevu.
42