SiolNET. Novice Slovenija
0,19

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Šarec o podnebnih spremembah: okolje nam bo ponudilo alternativo, ki ne bo lepa

0,19

termometer

Marjan Šarec
Foto: STA

Boj proti podnebnim spremembam bo terjal "spremembe v glavah in milijarde evrov", je danes na statističnem dnevu na Brdu pri Kranju poudaril premier v odstopu Marjan Šarec. Kritičen je bil do vseh, ki samo nasprotujejo določenim zadevam. "Naučiti se bomo morali biti za nekaj, ne proti nečemu," meni.

Marjan Šarec Novice Javil se je Šarec: Nekateri so se obnašali, kot da imajo 30 poslancev

Statistični urad RS in Statistično društvo Slovenije sta letošnji statistični dan posvetila tematiki podnebja. "Ne govorimo več o podnebnih spremembah, ampak o podnebni krizi," je v uvodnem nagovoru poudaril generalni direktor statističnega urada Bojan Nastav, poroča STA.

"Krčijo se površine za pridelavo hrane, voda postaja vse bolj dragocena dobrina. Padajo temperaturni rekordi, ekstremni vremenski pojavi so stalnica, izginjajo ledeniki, temperature oceanov se dvigajo, viša se tudi morska gladina. Nazadnje je gorela Avstralija," je poudaril Nastav.

Dodal je, da se statistiki zavedajo, kaj se dogaja v svetu

"Zavedamo se svoje vloge v družbi in pri spopadanju s podnebno krizo prevzemamo svoj del odgovornosti," je poudaril. "Lahko pomagamo – seveda kako drugače kot s podatki," je spomnil. Pri tem se je zavzel za sodelovanje med vsemi, ki zagotavljajo podatke.

Udeležence je nagovoril tudi Marjan Šarec, ki je sicer v ponedeljek podal svoj odstop. Na Brdu pri Kranju se je izrekel za sodelovanje, kritičen pa je bil do tistih, ki nenehno kritizirajo.

Po ponedeljkovi napovedi o odstopu je Marjan Šarec podpisal odstopno izjavo. Ob tem je dejal, da razlog za njegov odstop ni odstop finančnega ministra Andreja Bertonclja. Po ponedeljkovi napovedi o odstopu je Marjan Šarec podpisal odstopno izjavo. Ob tem je dejal, da razlog za njegov odstop ni odstop finančnega ministra Andreja Bertonclja. Foto: Reuters

"Slišimo takšne in drugačne katastrofične napovedi, slišimo tudi, kako bi morali ukrepati, a ne najdemo soglasja, kako to storiti," je poudaril. Slovenija ima po njegovi oceni s svojimi značilnostmi in lego idealno priložnost, da se loti podnebnih sprememb na sebi lasten način. "Vendar mora imeti politika posluh za to in potrebujemo sistemsko zakonodajo," je izpostavil, piše STA.

Na eni strani so tako v svetu kot v Sloveniji tisti, ki zanikajo podnebne spremembe. Na drugi strani pa so drugi ekstremisti, je ocenil Šarec. "Potrebujemo pa srednjo pot – potrebujemo zdravo pamet in dolgoročne ukrepe, kako se bomo lotili podnebnih sprememb."

Aleš Šabeder, minister za zdravje RS. Novice Šabeder: Šarec je imel na mizi tudi mojo bianco odstopno izjavo

Potrebujemo organizacije, ki bodo razumele čas, v katerem živimo

Zagotovil je, da ni proti civilnim pobudam in nevladnim organizacijam. "Vendar potrebujemo civilne iniciative in nevladne organizacije, ki bodo razumele čas, v katerem živimo, življenjskost in bodo tudi konstruktivne. Če bomo samo nasprotovali vsemu, ne bomo prišli daleč," je dejal.

Odgovoriti bomo torej morali na vprašanja, kako bomo pridobivali elektriko, kaj bomo s prometom, preiti bomo morali na krožno gospodarstvo, je bil prepričan odhajajoči premier: "Če ne bomo ukrepali hitro, nas ne bo nihče vprašal, zakaj smo in zakaj nismo; okolje nam bo samo ponudilo alternativo, ki pa gotovo ne bo lepa."

Kot je dejal, moramo preseči "politiziranje, ki se lepo sliši, ko je treba pa dobiti milijarde, je vse tiho". Zavzel se je tudi za sodelovanje z organizacijami civilne družbe. "A ne takšnimi, ki so podprte s stani kakšne politične stranke samo zato, da nečesa ni. Navaditi se bomo morali biti za nekaj, ne proti nečemu," je podčrtal, navaja STA.

Sloveniji grozi do štiri stopinje Celzija višja temperatura ozračja

Govorci na statističnem dnevu so opozorili na številne podatke, ki zbujajo zaskrbljenost. Kot je spomnila Renata Karba z nevladne organizacije Umanotera, je ogljični odtis povprečnega Slovenca leta 2017 znašal 8,4 tone ekvivalenta ogljikovega dioksida. Povprečje v EU isto leto je bilo 7,2 tone. Ob tem slovenski gozdovi, čeprav je Slovenija tretja najbolj gozdnata država v EU, iz ozračja odstranijo manj kot devet odstotkov nacionalnih izpustov – preostalo je slovenski prispevek h globalnemu segrevanju ozračja.

Klimatologinja Kajfež Bogatajeva meni, da mora prilagajanje na podnebne spremembe potekati z roko v roki z ukrepi blaženja. Klimatologinja Kajfež Bogatajeva meni, da mora prilagajanje na podnebne spremembe potekati z roko v roki z ukrepi blaženja. Foto: STA

Sloveniji do konca stoletja grozi do štiri stopinje Celzija višja povprečna temperatura ozračja. Zaradi dvigovanja morske gladine so ogrožene soline, Luka Koper, marine, ranljiva so vsa obmorska mesta. Padavin bo veliko, a ne bodo nujno na voljo v rastni dobi rastlin. "Če se bodo v svetovnem merilu nadaljevali veliki izpusti toplogrednih plinov, Slovenija čez nekaj desetletij ne bo več življenju prijazen prostor in vroča točka biotske raznovrstnosti, kot jo poznamo danes," je opozorila.

Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je podčrtala pomen prilagajanja na podnebne spremembe, ki pa mora potekati z roko v roki z ukrepi blaženja. Doslej smo se v Sloveniji na vročino odzivali z nameščanjem klimatskih naprav, na pomanjkanje snega na smučiščih z umetnim snegom. "A vsaka klimatska naprava, ki omili vročino, pomeni višjo temperaturo v okolju in porabo energije. Tehnični sneg potrebuje vodo in energijo – v Franciji za delovanje nekaterih smučišč v polnem obsegu potrebujejo eno jedrsko elektrarno. Tudi z namakanjem na načine, ki niso trajnostni, si delamo medvedjo uslugo," je bila kritična. "Za zdaj smo šli pri prilagajanju mnogokrat v napačne smeri," poroča STA.

Marjan Šarec Novice Šarec razkril, kdaj točno se je odločil za odstop #video

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin