Sajovic: Volilne kampanje po letu 2022 sploh nismo prekinili

Pri modernizaciji je minister večkrat poudaril premišljenost: "Ne kupujemo tehnike na zalogo. Opremljamo se toliko, kolikor imamo ljudi, ki se lahko te tehnike naučijo in jo znajo uporabljati." Med primeri je omenil postopek nabave bojnih vozil osem krat osem ter nujnost sodobne zračne obrambe. O helikopterjih je povedal, da je Slovenija naročila šest večnamenskih helikopterjev, ki jim bodo sledili še štirje, pri čemer gre za zrakoplove, ki se vsakodnevno uporabljajo pri reševanju, nujnih prevozih in gašenju.

Pri razmisleku o družbenih prioritetah je izpostavil, da odpornost države ni naloga "tistih tam" ali samo ministra in uniformiranih služb. Po njegovih besedah varnost ustvarja tudi vsakodnevno delovanje sistemov, ki jih pogosto jemljemo za samoumevne – od zdravstva, energetike in komunale do cest, železnic, oskrbe s pitno vodo in hrane. Poudaril je, da je "kamenček vsakega od nas" tisti, ki sestavi celoto, zaradi katere je država bolje pripravljena na nepričakovane dogodke.

Širitev znanj in poklicev v obrambnem sistemu

"Najpomembnejši del sistema so ljudje," je poudaril Sajovic. Ob začetku mandata je imela Slovenska vojska manj kot sto štipendistov, danes jih je skoraj osemsto. Poudaril je, da sistem ne izobražuje zgolj vojakov, temveč več kot šestdeset različnih poklicev – od inženirjev do zdravstvenega osebja in strokovnjakov za kibernetsko varnost.

Glede naborništva je povedal: "Braniti domovino je čast in ponos. To ne more biti stvar prisile," ob tem pa je dodal, da trenutni prostovoljni in pogodbeni modeli dajejo dobre rezultate.

Obrambni izdatki, postopna rast in domača industrija

Sajovic je pojasnil, da obrambni izdatki trenutno dosegajo približno dva odstotka bruto domačega proizvoda, cilj pa je, da Slovenija do leta 2030 postopno doseže tri odstotke, in sicer z zmerno rastjo približno 0,2 odstotka na leto. Iz letošnjega obrambnega proračuna, ki je načrtovan pri okoli 1,4 milijarde evrov, gre po njegovih besedah le okoli 20 odstotkov sredstev za neposredno vojaško tehniko, medtem ko sta dva odstotka obrambnih sredstev namenjena znanosti in izobraževanju.

Novice Sajovic: Cilj je, da čim več sredstev za obrambo proizvedemo doma in da tudi ostanejo doma

Ob tem je izpostavil tudi vlogo DOVOS-a, družbe za odpornost, varnost in obrambo. Očitke, da država na tem področju hiti, je zavrnil in poudaril, da gre za nadomeščanje zamujenega razvoja v zadnjem desetletju in pol. Po njegovih besedah je bila odločitev vlade in SDH pravilna, saj se je grozd slovenske obrambne industrije v dveh letih razširil za več kot sto podjetij, ki razvijajo sredstva in tehnologije, pomembne za obrambo, varnost in odpornost.

Sejem je bil mednarodno prepoznan, ob boku tuji tehniki pa so se predstavili tudi slovenski izdelki, kar je po njegovem mnenju pokazalo konkurenčnost domače obrambne industrije na globalnem odru.

Ključno po njegovem mnenju je, da se to znanje poveže, koordinira in uskladi. "Vsak prispeva svoj del, skupaj pa zmoremo zelo veliko," je dejal ter dodal, da dobro sodelovanje s slovenskim gospodarstvom vidi kot pomembno razvojno priložnost. Kot enega od pokazateljev tega razvoja je izpostavil tudi sejem Sidec v Celju, prvi tovrstni sejem v zgodovini države.

Novice Sajovic in Skalar: SIDEC postavlja Slovenijo na zemljevid evropske obrambne industrije

Zaščita in reševanje: sistem, ki se je okrepil po krizah

Minister je poudaril, da so vremenski ekstremi postali stalnica in da se je država po velikih požarih in poplavah sistematično lotila krepitve sistema zaščite in reševanja. Med ključnimi ukrepi je navedel vzpostavitev enote za gašenje iz zraka s štirimi letali Air Tractor, kupljenimi z evropskimi sredstvi, ter povečanje sredstev v požarnem skladu in na razpisih za gasilsko opremo. Ob tem je spomnil, da je bil davek na dodano vrednost za gasilsko opremo prvič v zgodovini znižan z 22 na pet odstotkov, kar gasilskim društvom omogoča cenejše nakupe vozil in opreme.

V pogovoru je večkrat izpostavil požare na Krasu, poplave leta 2023 in vajo Odpornost 24 kot prelomne točke. Ni govoril le o odzivu, temveč o učenju: kaj je delovalo, kje so bile slabosti in kaj je bilo treba sistemsko spremeniti. Posebej je poudaril, da takšnih celovitih testov država po osamosvojitvi ni imela, zato so bili dragoceni tudi tam, kjer so razkrili pomanjkljivosti. To razume kot znak zrelosti sistema, ne kot njegovo slabost.

Dodal je še, da je država z evropskimi sredstvi nabavila 40 specializiranih vozil s kontejnerji za različne vrste nesreč – od poplav in požarov do potresov –, ki jih razporejajo na 25 poplavno ogroženih območij. Večina vozil je že na terenu in je brezplačno na voljo občinam ter poklicnim in prostovoljnim gasilskim enotam. Ob tem se po njegovih besedah širijo tudi poligoni za zaščito in reševanje, vzpostavlja se center za velike gozdne požare na Krasu, dodatne zmogljivosti pa nastajajo tudi v Pekrah, na Igu in drugod po Sloveniji.

Sajovic: V demokratičnih državah so volitve nekaj najbolj normalnega

Sajovic je poudaril, da so volitve v demokraciji nekaj povsem normalnega, a opozoril, da se v Sloveniji volilna kampanja po njegovem mnenju ni končala z volitvami aprila 2022. Dejal je, da so volivke in volivci takrat izrazili svojo voljo, vendar se je mandat vlade začel z množico izrednih sej, interpelacij in zakonodajnih pobud, kar po njegovih besedah ni normalno stanje za delovanje demokratičnega sistema. Po njegovem mnenju je prav, da se programi soočijo na volitvah, po tem pa je treba omogočiti, da se sprejete odločitve tudi uresničujejo in da se delo vlade ocenjuje šele ob naslednjih volitvah.

Kot enega največjih izzivov slovenske politike je Sajovic izpostavil nenehno polarizacijo. Po njegovem mnenju se politika prepogosto deli po ideoloških črtah, namesto da bi iskala skupne točke pri vprašanjih prihodnosti – socialne varnosti, zdravja, odpornosti in stabilnosti države. Ob tem je poudaril, da je koalicija kljub stalnim političnim pritiskom opravila svoje delo. Izpostavil je soočanje z izzivi socialne države, krepitev javnega sektorja ter ključne reforme, med njimi reformo plač v javnem sektorju in pokojninsko reformo. Opozoril je tudi na izboljšanje gospodarskih razmer, saj je inflacija z ravni okoli desetih odstotkov po letu 2022 padla pod tri odstotke, gospodarski rezultati pa so po njegovih besedah zelo dobri.

Sajovic ob koncu pogovora: Ključno je, da ostanemo povezani in enotni

Ob koncu pogovora je izpostavil pomen povezanosti in enotnosti družbe: "Sporočilo je predvsem, da moramo biti med seboj povezani, čim bolj enotni. Ni bistveno, kateri politični opciji pripada tvoj sosed ali nekdo drug. Ključno je, da se zavemo, da smo vsi najprej in samo Slovenke in Slovenci, državljanke in državljani Slovenije. Vse drugo – kaj kdo voli, kam moli in kako ljubi – so stvari, ki ne morejo biti v prvem načrtu. Zato si želim predvsem miru, varnosti, stabilnosti in vseslovenske enotnosti."

Novice Golob: Krepitev sredstev za varnost ni grožnja, ampak priložnost

Novice Sajovic: Za Slovenijo je članstvo v zvezi Nato še posebej dragoceno

Novice Velik interes gospodarstva za sodelovanje pri obrambi in varnosti