Sreda, 22. 10. 2025, 4.00
7 ur, 43 minut
Sajovic in Skalar: SIDEC postavlja Slovenijo na zemljevid evropske obrambne industrije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,05
Slovenija z SIDEC-om odpira novo poglavje v razvoju svoje obrambne industrije.
Slovenija z novim obrambnim sejmom SIDEC, ki poteka v Celju, prvič stopa ob bok evropskim državam z razvito obrambno-industrijsko in raziskovalno infrastrukturo. Dogodek z več kot 170 razstavljavci iz 20 držav presega pričakovanja organizatorjev in postavlja temelje nove razvojne paradigme slovenskega obrambnega ekosistema – od industrije in znanosti do strateških partnerstev v okviru Nata in Evropske unije. Za naš medij sta dogodek komentirala minister za obrambo mag. Borut Sajovic in direktor Grozda obrambne industrije Slovenije (GOIS) Boštjan Skalar, ki sta poudarila strateški pomen sejma za krepitev domače industrije, razvoj tehnologij večnamenske rabe in utrjevanje položaja Slovenije v evropskem varnostnem prostoru.
Minister za obrambo Borut Sajovic v ospredje postavlja povezovanje sektorjev, ki gradijo odpornost družbe: "Želim si, da vse to – obrambo, industrijo, znanost in raziskave – povežemo z ljudmi, ki živijo med nami, in da se zavedajo, da številne stvari potrebujemo in jih znamo razviti sami."
Minister za obrambo Borut Sajovic poudarja pomen povezovanja obrambnega sistema z gospodarstvom in znanostjo.
Sejem s svojo bogato mednarodno udeležbo po mnenju ministra potrjuje kredibilnost Slovenije znotraj Nata in Evropske unije. "Ko vidimo, kaj počnejo drugi, se moramo vprašati: zakaj pa mi ne bi mogli enako?" dodaja. SIDEC po njegovih besedah simbolizira novo samozavest – dogodek, ki Slovenijo umešča med države, ki iz inovacij gradijo varnost in mir.
Skalar: SIDEC bo eden najmočnejših sejmov v regiji
Direktor Grozda obrambne industrije Slovenije Boštjan Skalar pove, da je SIDEC prelomnica za domačo industrijo: "Imamo skoraj 180 razstavljavcev, zanimanje iz več kot 20 držav in prve potrditve partnerjev, ki Slovenijo prepoznavajo kot tehnološko razvito državo z izjemno izobraženim kadrom in strojno infrastrukturo. Verjamem, da bo sejem postal eden najmočnejših sejmov v regiji."
Boštjan Skalar: "SIDEC je prelomnica za domačo industrijo."
Slovenija po njegovih besedah presega vlogo podizvajalca in prehaja v fazo, ko lahko gradi končne produkte z visoko dodano vrednostjo. "Izvozno smo usmerjeni, toda zdaj moramo narediti korak naprej – ne le biti del dobavnih verig, temveč postati nosilci razvoja in imeti doma lastne končne izdelke. To pomeni ohraniti znanje, dodano vrednost in delovna mesta v Sloveniji," pravi Skalar.
V zadnjem letu se je število članov GOIS potrojilo – s 60 na skoraj 170 podjetij. K temu so prispevale geopolitične razmere, vojna v Ukrajini in prepoznavanje obrambnega sektorja kot priložnosti za civilna podjetja. "Tradicionalne industrije, kot sta kovinsko-predelovalna in elektroindustrija, se soočajo z upadom naročil. Obrambni sektor pa ponuja možnost preusmeritve, saj lahko podjetja z manjšimi modifikacijami svojih procesov sodelujejo pri razvoju sistemov večnamenske rabe," pravi Skalar.
Sajovic in Skalar: majhni, a tehnološko močni
Minister v središče razvoja postavlja mala in srednja podjetja: "Naša moč je v hitrosti in prilagodljivosti. Kar zjutraj razvijemo, lahko popoldne že proizvedemo in naslednje jutro uporabimo. To je ključna konkurenčna prednost Slovenije."
Skalar pa dodaja, da ima Slovenija izjemno močno industrijsko osnovo in izvozni potencial: "Naša podjetja večino svoje proizvodnje – približno od 75 do 80 odstotkov – izvozijo, kar potrjuje, da uspešno konkurirajo na globalnem trgu. Povprečna dodana vrednost zaposlenih v obrambni industriji znaša okoli sto tisoč evrov, kar je 40 odstotkov nad slovenskim povprečjem. Obrambna industrija pa po moji oceni že danes prispeva več kot odstotek BDP in ustvarja multiplikativne učinke v številnih panogah – od strojništva do elektrotehnike, IT in logistike," pravi Skalar.
Mednarodni sejem SIDEC 2025 v Celju povezuje več kot 170 razstavljavcev iz 20 držav.
Slovenija mora po besedah Sajovica kot članica Evropske unije in Nata razmišljati globalno, a ravnati premišljeno: "Smo del evropske skupnosti in zavezništva, zato moramo gledati čez meje svoje skupnosti, a obenem graditi na lastnih prednostih."
"Obramba ni le vprašanje tehnologije in orožja, temveč tudi vrednot, sodelovanja in zavedanja, da mir ni samoumeven ter da moramo graditi družbo, ki ga zna varovati. Nikoli v zgodovini nismo namenili toliko sredstev za modernizacijo in razvoj. Pomembno je, da sredstva ustvarjajo znanje, delovna mesta in dolgoročno odpornost," dodaja Sajovic.
Skalar: Dvojna raba in infrastruktura kot priložnost
Na sejmu se te ideje že uresničujejo – številni razstavljeni projekti prikazujejo dvojno rabo tehnologij in pomen sodelovanja med državo ter industrijo pri gradnji odpornosti. Skalar pojasnjuje, da se pri razvoju domačih sistemov oblikujejo široke verige sodelovanja: "Pri oborožitveni postaji je bilo ključnih morda pet podjetij, zraven pa še več kot 20 poddobaviteljev – od tistih, ki skrbijo za barvanje, struženje in pleskanje, do proizvajalcev senzorjev in komponent. To pomeni, da se dodana vrednost in znanje ohranjata doma, če le znamo povezati industrijo in razvojne zmogljivosti."
Poudarja, da so vlaganja v obrambno-industrijski ekosistem tudi del zavez Slovenije znotraj Nata: "Ko govorimo o velikih odstotkih BDP, moramo razumeti, da Slovenija kot majhna država ne bo vlagala milijard zgolj v orožje, ampak predvsem v krepitev infrastrukture in odpornosti – od cest, mostov in železnic do energetike, zdravstva in prehranske varnosti."
Kot konkretni priložnosti Skalar izpostavlja vojaško mobilnost in kritično infrastrukturo: koridorje od Kopra proti Madžarski in Hrvaški, železnice, mostove in bolnišnice, ki lahko služijo večnamenski (dual-use) rabi. "Premiki vojske zahtevajo urejene in ojačane prometne poti ter zanesljivo logistično podporo. Tudi bolnišnice, ki so prvenstveno civilne, morajo biti v kriznih razmerah pripravljene na drugačne potrebe. Podjetja prepoznavajo te priložnosti – od prehranske varnosti do varovanja voda in energetske neodvisnosti," dodaja.
V Skalarjevi viziji odpornost ni več stvar posameznih resorjev, temveč skupni okvir, ki povezuje različna ministrstva in industrijske partnerje. "Naša naloga v grozdu je, da prepoznamo, kaj imamo, katere zmogljivosti lahko ponudimo, in da to povežemo v predloge za ministrstvo in končne uporabnike – vojsko, civilno zaščito in širšo družbo," poudarja Skalar.
Od Mangarta do dronov: konkretni rezultati razvoja
Sejem je tudi priložnost, da javnost prvič vidi, kam so usmerjena vlaganja v domači raziskovalno-razvojni prostor – od novih oborožitvenih postaj do naprednih brezpilotnih sistemov. Skalar spomni, da je ministrstvo za obrambo v zadnjih letih za raziskovalno-razvojne projekte namenjalo več kot 20 milijonov evrov letno – sredstva, iz katerih so zrasli konkretni produkti, ki jih slovenska podjetja predstavljajo na sejmu. "To so sredstva, ki omogočajo konkretne produkte – od oborožitvenih postaj Mangart in električnih motorjev Enduro do razvoja šestkolesnih brezpilotnih vozil in dronov, ki bodo prvič predstavljeni prav na SIDEC," pojasnjuje.
Slovenska podjetja na sejmu predstavljajo napredne rešitve – od oborožitvene postaje Mangart do brezpilotnih sistemov.
Opozarja, da se vojskovanje hitro spreminja in da je v ospredju hibridni pristop: "Dron, ki stane 500 evrov, lahko uniči tank, vreden deset ali 15 milijonov. Zato so protidronske rešitve, pametni materiali in zaščitne tehnologije ključni razvojni izzivi." Kot dodaja, slovenska podjetja razvijajo številne večnamenske inovacije: "Tekstilna podjetja izdelujejo tehnične tkanine in senzorje, ki zaznajo padec vojaka ali upad utripa, samovozeča vozila pa lahko samodejno evakuirajo ranjence. Droni lahko predhodno preiščejo območje in zaznajo morebitna sevanja ali druge nevarnosti, preden tja vstopijo ljudje."
Droni kot simbol novega obdobja slovenske obrambne industrije – tehnologije prihodnosti, ki prepletajo varnost in inovacije.
"Tovrstne tehnologije so vse pogosteje večnamenske. Vojaška raba se prepleta s civilno – bolnišnice, logistika, energetika, promet. Cilj je, da vse, kar razvijemo za vojsko, koristi tudi družbi in obratno." Spomni tudi na nedavno vojaško vajo na Hrvaškem, kjer je slovenski ekipi kot edini uspelo z oborožitveno kupolo zadeti dron: to je dokaz, da imamo znanje, tehnologijo in rezultate," poudarja Skalar.
SIDEC odpira vprašanja prihodnosti: UI, kibernetika in energija
Na sejmu so med vidnejšimi predstavljenimi rešitvami tudi napredni simulatorji in sistemi za usposabljanje z uporabo umetne inteligence, ki spreminjajo način vojaškega urjenja. "Takšne rešitve omogočajo, da vojak v realnem času doživi bojno situacijo. Tehnologije prihodnosti, kot so umetna inteligenca, kibernetska varnost in energetska učinkovitost, bodo ključne za novo paradigmo razvoja," pojasnjuje Skalar.
Kot pravi, tudi teme panela na sejmu niso izbrane naključno – na enem mestu se srečujejo ključna področja prihodnosti: umetna inteligenca, kibernetska varnost in energijska učinkovitost. "Brez teh pristopov ne bo mogoče razviti sodobne vojaške doktrine," dodaja Skalar.
SIDEC prvič na enem mestu povezuje obrambno industrijo, državo in raziskovalni sektor.
Posebej poudarja tudi pomen energije in učinkovitosti, ki postajata eno ključnih meril sodobne obrambe: "Pogosto slišimo očitke, da obrambni sektor porablja preveč energije – zato iščemo načine, kako te procese energetsko osmisliti, kako postati bolj zeleni in učinkovitejši. V ospredju so rešitve, ki iz civilnega okolja vse bolj prehajajo tudi v obrambne projekte, zlasti na področju trajnosti in energetske učinkovitosti," dodaja Skalar.
Povezovanje države, industrije in znanosti
Ob vprašanju, kako vidi povezovanje med grozdom GOIS, sejmom SIDEC in novo ustanovljenim državnim holdingom DOVOS, Skalar poudarja pomen skupnega delovanja: "Grozd je povsem zasebno združenje podjetij, ki se povezujejo, si izmenjujejo informacije in iščejo priložnosti. Naša naloga je predvsem povezovalna in informativna – pomagamo podjetjem razumeti trende in jih povezovati z raziskovalnimi ter državnimi partnerji," pravi.
Sajovic in Skalar: Slovenija na SIDEC-u dokazuje, da zmore več kot le podizvajalsko vlogo.
Dodaja, da se prav na sejmu prvič konkretno kaže ta povezovalna logika – sodelovanje države, industrije in znanosti, ki jo obrambni holding sistemsko nadgrajuje. "Sejem je priložnost, da pokažemo, kaj lahko ustvarimo skupaj – industrija, raziskovalci in država. Obrambni holding pa bo v prihodnje poskrbel, da se to sodelovanje ne ustavi pri razstavnih eksponatih, ampak preraste v dejanske produkte in vlaganja," pojasnjuje Skalar.
Pri obrambnem holdingu gre za investicijsko platformo, razlaga Skalar, namenjeno podpori podjetjem pri prehodu iz razvoja v proizvodnjo – fazi, kjer se pogosto zatakne zaradi dolgih postopkov in počasnega financiranja. "Komercialne banke se sicer izboljšujejo in bolje razumejo to področje, a razvoj poteka hitreje, kot mu zmore slediti finančni sistem," dodaja.
Država bo na tak način lahko vstopala v izbrane projekte, predvsem tiste v fazi pred komercializacijo, z manjšimi kontrolnimi deleži – po vzoru modelov, ki so se po Evropi izkazali za uspešne. Tak pristop, poudarja Skalar, zagotavlja varnost, nadzor, transparentnost in strateški vpogled v ključne tehnologije, ki nastajajo doma.
Od domačih partnerstev do mednarodnih priložnosti
Tisto, kar se gradi doma – sodelovanje med državo, industrijo in znanostjo – se po Skalarjevih besedah nadaljuje tudi onkraj meja. Slovenska obrambna industrija namreč ne gradi le domačega ekosistema, temveč se vse bolj vključuje tudi v evropske in zavezniške programe. "Če želimo, da naši razvojni projekti zaživijo, jih moramo umestiti v širši evropski prostor. Slovenija je že članica Evropske obrambne agencije (EDA) in se vse uspešneje vključuje v projekte Evropskega obrambnega sklada (EDF)," pojasnjuje.
Poleg sodelovanja v teh evropskih okvirih slovenska podjetja vse bolj proaktivno nastopajo tudi v okviru Natovega pospeševalnika inovacij DIANA (Defence Innovation Accelerator for the North Atlantic), ki spodbuja sodelovanje malih in srednjih podjetij pri razvoju naprednih obrambnih tehnologij. "Na začetku smo imeli komaj dve prijavi, danes pa jih je na zadnjih razpisih že okoli sto. Podjetja se povezujejo, iščejo partnerje, sodelujejo z univerzami in raziskovalnimi inštituti," pravi Skalar. Dodaja še, da se slovenska podjetja vse bolj uveljavljajo tudi v vesoljski industriji v okviru Evropske vesoljske agencije (ESA) – kar je dodaten dokaz, da je slovenska znanost tesno vpeta v evropski razvojni prostor.
Slovenska industrija se prebuja tudi širše, pojasnjuje Skalar: "Še pred dvema letoma so bila podjetja previdna in neizkušena pri črpanju evropskih sredstev. Danes pa se povezujejo, iščejo partnerje in gradijo reference."
Start-up corner in "obrambna diplomacija"
Na sejmu bo prvič predstavljena start-up cona, ki jo GOIS pripravlja v sodelovanju z agencijo SPIRIT. Mlada podjetja bodo predstavila svoje inovacije, namenjene uporabi v obrambni industriji in tehnologijah prihodnosti. Namen je povezati inovativne ekipe z uveljavljenimi industrijskimi partnerji ter jim omogočiti neposreden dostop do državnih in mednarodnih programov financiranja.
Ob tem bo, kot pojasnjuje Skalar, potekala tudi neka vrsta "obrambne diplomacije" – srečanja med podjetji, predstavniki tujih vojsk, ministrstev in obrambnih grozdov. "Povabljeni so načelniki generalštabov, predstavniki logističnih sektorjev in tujih obrambnih ministrstev, ki bodo informacije o slovenskih zmogljivostih prenesli svojim končnim uporabnikom – torej vojskam svojih držav," pravi Skalar.
Skalar: "Vse, kar razvijamo, mora imeti obrambni, ne napadalni namen. Naš cilj sta večja samostojnost in krepitev kolektivne varnosti v okviru Nata in EU."
Slovenija kot regijsko vozlišče inovacij
Oba sogovornika vidita SIDEC kot priložnost, da Slovenija postane vozlišče razvoja in inovacij v obrambnih tehnologijah. "Če znamo ustvariti enotnost in se povezati, lahko postanemo regijsko središče. Pomembno je, da združimo znanje, izkušnje in zaupanje med podjetji," poudarja Skalar.
Mednarodni sejem SIDEC v Celju povezuje obrambo, industrijo in znanost ter odpira nova razvojna partnerstva.
"SIDEC je priložnost, da pokažemo, da smo močni ne le doma, temveč tudi v širši regiji. Da navežemo partnerstva s ključnimi igralci na trgu – ne zgolj kot dobavitelji, temveč kot enakovredni razvojni partnerji. Želimo vzpostaviti močno domačo dobavno verigo in postati vozlišče sodelovanja ter inovacij. Slovenija to zmore – z več sodelovanja in manj zavisti," pravi Skalar.
Minister Sajovic sklene optimistično: "Če se zahtevnih časov lotevamo z enotnostjo, znanjem in optimizmom, bomo iz njih izšli kot svobodna in varna družba." Obiskovalcem želi predvsem sporočiti občutek tehnološke samozavesti – razumevanje, da Slovenija vstopa v novo fazo razvoja obrambne politike kot celote. Da ljudje razumejo, da živimo v zahtevnih, viharnih časih – a če se jih lotevaš z enotnostjo, optimizmom, znanjem in dobro pripravljenostjo, boš iz njih prišel uspešen in svoboden.
