DZ potrdil nov odlok o strategiji upravljanja naložb države

Vlada je nov odlok pripravila v odzivu na aktualno dogajanje v zvezi z invalidskimi podjetji v državni lasti. Po njem se za invalidska podjetja določa ne zgolj doseganje gospodarskih ciljev, pač pa njihovo družbeno odgovorno upravljanje. Slovenski državni holding (SDH) mora ta podjetja upravljati skrbno, pregledno in družbeno odgovorno s ciljem doseganja ustreznega donosa za zagotavljanje dostojnega in varnega dela invalidov.

Invalidska podjetja so v strategiji opredeljena kot portfeljska naložba, a bo SDH izvajal upravljalske aktivnosti, kot bi šlo za strateške naložbe, vključno z morebitno dokapitalizacijo. Likvidacija, ki je grozila podjetju CSS, ali stečaj podjetja bosta dopustna le kot skrajna ukrepa, pri čemer si bo moral SDH prizadevati za kontinuiteto nadaljnje zaposlitve njegovih delavcev.

V odloku je dodano novo poglavje, na podlagi katerega je pri pomembnih naložbah mogoče izvesti prodajo delnic prebivalstvu in institucionalnim investitorjem s prvo javno ponudbo (IPO). To je skladno s strategijo razvoja trga kapitala v Sloveniji do leta 2030. Izmed osmih pomembnih naložb so na borzo že uvrščene Krka, NLB, Petrol, Telekom Slovenije in Sava Re. Preostale pomembne naložbe so Istrabenz Turizem, MK založba in Sava.

Odlok prinaša še spremembo statusa družbe Farme Ihan iz portfeljske v strateško. Gre namreč za integrirano živinorejsko predelovalno verigo, ki predstavlja strateški dejavnik pri samooskrbi s hrano. Pri projektni družbi za drugi železniški tir Divača-Koper 2TDK se lahko po novem zgradi tudi vzporedni tir.

Pri Kobilarni Lipica je znova uvedeno enovito upravljanje, z združitvijo Holdinga Kobilarna Lipica in družbe Kobilarna Lipica. Termoelektrarna Šoštanj (Teš) in Premogovnik Velenje pa sta za čas, ko Teš opravlja gospodarsko javno službo zagotavljanja toplote za daljinsko ogrevanje v Šaleški dolini, uvrščena med strateške naložbe, upoštevan je lastniški prenos teh dveh družb s HSE na SDH.

Predlog so podprli v Svobodi, SD, Levici in v poslanski skupini nepovezanih poslancev. V SDS so v današnji predstavitvi stališč poslanskih skupin napovedali, da se bodo pri glasovanju vzdržali, v NSi pa, da predlogu ne bodo nasprotovali.

Novice KPK zoper Jakliča uvedla prekrškovni postopek. Jaklič: Določba za moj primer ni relevantna.

Z novelo zakona o ustavnem sodišču določili postopke glede nezdružljivosti funkcij ustavnih sodnikov

DZ je z 49 glasovi za in 22 proti sprejel novelo zakona o ustavnem sodišču. Ta sledi primeru ustavnega sodnika Klemna Jakliča, ki je ob opravljanju sodniške funkcije opravljal raziskovalno delo kot samostojni podjetnik, in ureja postopke glede nezdružljivosti funkcij ustavnih sodnikov.

Predlog novele sledi primeru ustavnega sodnika Jakliča, ki je bil v času opravljanja funkcije ustavnega sodnika pet let tudi popoldanski samostojni podjetnik, čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost. Jaklič je pozneje zatrdil, da je kot samostojni podjetnik opravljal raziskovalno delo, kar mu zakonodaja dopušča, prepričan pa je, da za to ni potreboval soglasja predsednika ustavnega sodišča, zato zanj tudi ni zaprosil.

Na podlagi tega primera je predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič vložila novelo zakona o ustavnem sodišču. Kot je poudarila na današnji seji, takšen predlog doslej ni bil potreben, saj v 30 letih nobenemu ustavnemu sodniku ni prišlo na misel, da bi ob opravljanju funkcije ustavnega sodnika opravljal katerokoli dodatno dejavnost preko pravno organizacijske oblike samostojni podjetnik, ki je namenjena pridobitni dejavnosti.

Sprejeta novela tako sedaj določa, da funkcija ustavnega sodnika ni združljiva z opravljanjem poklicne ali druge pridobitne dejavnosti, razen z dejavnostmi, ki jih kot izjeme za funkcionarje določa vsakokratni zakon, ki ureja področje integritete in preprečevanja korupcije. S tem je področje nezdružljivosti funkcije ustavnega sodnika poenoteno s področjem nezdružljivosti ostalih funkcionarjev, je pojasnila Klakočar Zupančič.

Novice Golob bo pojasnil v petek

Poleg tega novela zakona določa, da mora ustavni sodnik o sprejemu članstva ali dejavnosti, ki jo bo opravljal poleg svoje funkcije, obvestiti predsednika ustavnega sodišča, ta pa potem odloči, ali sta dejavnost oziroma članstvo združljiva s funkcijo ustavnega sodnika. Zoper sklep predsednika ustavnega sodišča ima ustavni sodnik tudi pravico do pritožbe, o kateri odloča plenum ustavnih sodnikov.

Predlog so podprli v koaliciji, kjer menijo, da je treba v zakonu urediti pravno praznino. V opoziciji pa so bili do predloga, ki ga imenujejo "lex Jaklič", zelo kritični.

V SDS so ob tem predlagali dopolnilo, da se doda tudi nezdružljivost funkcije ustavnega sodnika s položajem družbenika v odvetniški družbi, ki pa ga je poslanska večina danes zavrnila.

DZ potrdil novelo zakona o celostnem prometnem načrtovanju

DZ je z 42 glasovi za in enim proti potrdil novelo zakona o celostnem prometnem načrtovanju, ki med drugim omogoča uporabo sistemov za samodejno prepoznavo registrskih tablic na javnih površinah. V Svobodi so jo izpostavili kot ukrep za boljšo prometno ureditev, v opoziciji in SD pa so opozorili na tveganja pri varstvu osebnih podatkov.

Novela, ki so jo pripravili v Svobodi, je po besedah poslanke Tamare Kozlovič nastala kot odgovor na pozive občin in njihovih izvajalcev gospodarskih javnih služb. Ti so opozorili na neskladja med veljavnim zakonom o celostnem prometnem načrtovanju in zakonom o varstvu osebnih podatkov, na kar je opozoril tudi informacijski pooblaščenec, je danes povedala na seji DZ.

Z novelo bi zagotovili pravno podlago, ki bi občinam in njihovim izvajalcem gospodarskih javnih služb, pa tudi upravljavcem državnih cest in javne železniške infrastrukture, med drugim omogočila uporabo sistemov za samodejno prepoznavo registrskih tablic in sistemov za samodejno prepoznavo vozil.

"Seveda se lahko ti sistemi uporabljajo samo in izključno ob posebej skrbnem varovanju osebnih podatkov," je poudarila. Predlog novele zato med drugim določa namen in obseg oziroma vrsto podatkov, ki se jih lahko pridobiva na ta način, njihovo obvezno brisanje po določenem času ter obvezno obveščanje uporabnikov o uporabi takšnih sistemov.

Poslanske skupine SD s temi zagotovili niso prepričali. Kot je na seji povedal poslanec Damijan Bezjak Zrim, so varnostni mehanizmi po njihovih ocenah tudi po zadnjih dopolnitvah nezadostni za zagotovitev celovite zaščite zasebnosti. Napovedal je, da se bodo pri glasovanju vzdržali.

Novice Pitna voda ne bo več tržno blago