Četrtek, 20. 6. 2024, 10.43
6 dni, 17 ur
KPK zoper Jakliča uvedla prekrškovni postopek. Jaklič: Določba za moj primer ni relevantna.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,52
Klemen Jaklič ustavnemu sodišču ni sporočil, da ima status samostojnega podjetnika.
Ustavni sodnik Klemen Jaklič ob uvedbi prekrškovnega postopka zaradi neporočanja o statusu s. p. meni, da določba o prepovedi poslovanja za njegov primer ni relevantna. Dolžnost poročanja namreč ni predmet določbe o dolžnosti poročanja ustavnemu sodišču, saj to ni akreditiran visokošolski zavod, kjer je mogoče izvajati visokošolsko izobraževanje, meni. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je sicer zoper ustavnega sodnika Klemna Jakliča uvedla prekrškovni postopek. Ugotovila je, da Jaklič ustavnemu sodišču ni poročal o svojem statusu samostojnega podjetnika, kar bi po zakonu moral storiti.
Določba o prepovedi poslovanja iz zakona o integriteti in preprečevanju korupcije se nanaša na postopke javnega naročanja organov, pri katerih so zaposleni funkcionarji in prepoveduje, da bi organ v postopkih javnega naročanja od svojega funkcionarja naročil gradnjo, nabavljal blago ali storitve, je v pisnem odzivu danes zapisal Jaklič. "Dolžnost funkcionarja, da organ, pri katerem je zaposlen, o začetku in končanju opravljanja svoje dejavnosti zgolj formalno obvesti (in ne zaprosi za soglasje), je namenjen temu, da bi bil organ z relevantno dejavnostjo funkcionarja seznanjen zato, da pri njem ne bi naročal gradnje, blaga ali storitev s področja te dejavnosti," je navedel.
Jaklič: Določba v mojem primeru ne velja
A je po njegovem mnenju ta določba namenjena zgolj za primere, ko so izpolnjene okoliščine, ko je naročanje sploh mogoče, kar pa da v njegovem primeru ne velja. Sam je imel namreč registrirano dejavnost izključno za izvajanje visokošolskega izobraževanja, ki pa je skladno s slovensko zakonodajno ureditvijo mogoča izključno na akreditiranih visokošolskih zavodih. "Ker ustavno sodišče seveda ni akreditirani visokošolski zavod, na tem področju sploh ne deluje in tako tudi ne more izvajati javnega naročanja za visokošolsko izobraževanje," je izpostavil Jaklič.
Dolžnost poročanja o zaprtju s. p., ki je registriran izključno za visokošolsko izobraževanje na visokošolskem zavodu, zato ni predmet določbe o dolžnosti poročanja ustavnemu sodišču oz. prepovedi poslovanja ustavnega sodišča s funkcionarjem na tem področju, navaja Jaklič. Drugače pa bi bilo v primeru s. p., ki bi bil recimo registriran za opravljanje pravnega svetovanja. To namreč ni omejeno zgolj na visokošolske zavode, je izpostavil Jaklič.
Če torej Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) vodi postopek prekrška na pravni podlagi, ki je tako očitno neupoštevana, si je to mogoče razložiti zgolj z vidika eksplozije javno izraženega pritiska visokih političnih funkcionarjev na to institucijo, da naj v tem primeru na vsak način najde nekakšno kršitev, je prepričan Jaklič. Ob tem je opozoril, da po standardu Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) takšno pozivanje visokih političnih funkcionarjev predstavlja vnaprejšnje izničenje poštenega postopka.
KPK: Jaklič ni poročal o predmetnem subjektu
KPK je v aprila uvedenem predhodnem preizkusu ugotovila, da Jaklič ustavnemu sodišču ne v letu 2017, ko je odprl s. p., ne v letu 2024, ko ga je zaprl, ni poročal o predmetnem subjektu. To pa bi po zakonu moral storiti, so sporočili iz komisije.
Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije namreč določa, da morajo funkcionarji organu, pri katerem opravljajo funkcijo, v enem mesecu po nastopu funkcije, nato pa v osmih dneh po vsaki spremembi posredovati informacije o subjektih, za katere veljajo omejitve poslovanja. To so subjekti, v katerih je funkcionar ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik oziroma je neposredno ali prek drugih pravnih oseb v več kot petodstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. "Med takšne subjekte spadajo tudi subjekti s. p., s katerimi so povezani funkcionarji ali njihovi družinski člani," so navedli v KPK.
Globa med 400 in 1.200 evri
Zakon za kršitev dolžnosti sporočanja podatkov o subjektih, za katere veljajo omejitve poslovanja, predvideva prekrškovni postopek in v njem možnost izreka globe v razponu med 400 in 1.200 evri. V skladu z zakonom o prekrških se postopek lahko uvede, če od dejanja nista minili več kot dve leti. Ker je od odprtja s. p. leta 2017 v konkretnem primeru minilo že več let, uvedba prekrškovnega postopka v tem primeru ni dopustna. Ga je pa KPK uvedla zaradi neporočanja o zaprtju s. p. marca 2024.
Kot so še zapisali na KPK, je bil ustavni sodnik o prekrškovnem postopku obveščen, v postopku pa ima pravico podati izjavo o vseh dejstvih oziroma okoliščinah prekrška.
Komisija pa še vedno vodi postopek predhodnega preizkusa na področju premoženjskega stanja, so še navedli.
Na ustavnem sodišču so na prošnjo STA za odziv odgovorili le, da postopkov, ki so v teku pred drugimi državnimi organi, ne morejo komentirati.
