Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
8. 5. 2024,
13.32

Osveženo pred

2 meseca, 1 teden

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,09

Natisni članek

nezdružljivost funkcij samostojni podjetnik Ustavno sodišče KPK Klemen Jaklič

Sreda, 8. 5. 2024, 13.32

2 meseca, 1 teden

KPK bo za mnenje v zadevi Jaklič zaprosila pripravljavca zakonodaje

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,09
Klemen Jaklič | Foto Bor Slana/STA

Foto: Bor Slana/STA

KPK bo po prejetem dopisu mandatno-volilne komisije DZ, v katerem je ta prijavo o sumu nezdružljivosti funkcij ustavnega sodnika Klemna Jakliča vrnila KPK, za mnenje zaprosila pripravljavca zakonodaje – pravosodno ministrstvo. Ob tem KPK zavrača namige, da beži od odgovornosti, in opozarja na neustrezno ureditev področja nezdružljivosti funkcij.

Kot so sporočili iz Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), so proučili dopis mandatno-volilne komisije DZ v zvezi s pristojnostjo glede presoje nezdružljivosti funkcij ustavnih sodnikov. V njem je namreč predsednica mandatno-volilne komisije Janja Sluga navedla, da DZ skladno z zakonodajo ni pristojen za izvajanje določb o nezdružljivosti funkcij ustavnih sodnikov.

"Komisija si ne želi morebitnega nadaljnjega prelaganja odgovornosti, zato bo za mnenje zaprosila pripravljavca zakonodaje. Komisija sicer že več let opozarja na neustrezno ureditev področja nezdružljivosti funkcij v posameznih zakonih in se zavzema za enotno ureditev v zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. S tem se zavzema za jasno materialno in procesno zakonsko dorečenost, na podlagi česar bi sama lahko učinkovito in zakonito vodila postopke, kar bi prispevalo h krepitvi pravne države," so v današnjem odzivu na omenjeni dopis navedli na KPK.

Klakočar Zupančičeva: Za presojanje v zadevi Jaklič kot strokovni organ pristojna KPK

Urška Klakočar Zupančič | Foto: STA Foto: STA Parlament kot politični organ ne more odločati o strokovnem vprašanju, zato je za ugotavljanje nezdružljivosti funkcij v primeru ustavnega sodnika Klemna Jakliča kot strokovni organ pristojna KPK, meni predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Želi pa si, da bo organ, ki bo odločal o zadevi, imel dovolj poguma.

V pogovoru za STA je dejal, da  zakon o ustavnem sodišču očitno ni predpostavil takšnih primerov, ker "je bilo mišljeno, da ustavni sodniki ne bodo počeli takih stvari". "Ustavni sodniki morajo biti ljudje z visoko stopnjo integritete in se morajo zavedati svojih omejitev. Zato v ustavni zakon pač ni bilo napisanih stvari, ki bi morale biti popolnoma jasne vsakemu kandidatu za ustavnega sodnika. Skrbi me stanje pravne države, če ustavnim sodnikom morda ni jasno, da sicer dovoljenih dejavnosti ne morejo opravljati kot samostojni podjetnik," je dejala.

Katerikoli že organ pa bo na koncu pristojen za presojo v omenjeni zadevi, pa Klakočar Zupančič upa, da bo ta imel dovolj poguma: "Kar ugotavljam v zadevi Jaklič, je, da ni poguma, da se jasno pove." Osebno pa meni, da je opravljanje dejavnosti kot samostojni podjetnik popolnoma nezdružljivo z opravljanjem funkcije ustavnega sodnika. Sklicevanje na nejasnost postopanja v zakonu pa je po njeni oceni sprenevedanje. "Zakon je treba znati brati. Niso zato, da se išče luknje in se jih bere črkobralsko. Imamo pravno fakulteto in pravnike, ki se naučijo brati zakone. Vatli morajo biti enaki za vse in krivično je, da je 'mali človek' sankcioniran takoj, 'veliki človek' pa se izgovarja na črko zakona in ima za sabo celotno garnituro politikov, ki bodo diskreditirali vse po vrsti, ki opozarjajo na take nepravilnosti," je odločna.

Opozorila je tudi na morebitne težave, ki bi lahko nastopile, če bo v zadevi Jaklič tudi dejansko ugotovljena nezdružljivost. V tem primeru sama ostaja na stališču, da bi bilo moralno in etično, da ustavni sodnik Jaklič odstopi.

Predsednica DZ je sicer ocenila še, da se je očitno pojavila potreba po spremembah zakona o ustavnem sodišču. "33 let tega nismo potrebovali, ker pač nikomur od ustavnih sodnikov ni padlo na pamet, da bi to počel na tak način, in tega tudi nismo mogli predvideti," je kritična.

Na KPK zavračajo namige, da bežijo od odgovornosti

Spomnili so, da je KPK že leta 2021 na vlado naslovila pobudo za poenotenje področja nezdružljivosti funkcij, "vendar ne vlada ne DZ doslej k temu nista pristopila". Na KPK tako zavračajo kakršnekoli namige, da bežijo od odgovornosti. "Poudarjamo, da je stališče KPK, da za presojo nezdružljivosti funkcij ustavnih sodnikov v skladu z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije ni pristojna, nespremenjeno vse od uveljavitve zakona leta 2011. Zakon namreč v prvi alineji prvega odstavka 12. člena Komisiji za preprečevanje korupcije izrecno daje pristojnost izvajanja nadzora nad nezdružljivostjo funkcij zgolj za določbe zakona," so zatrdili.

Pojasnili so, da je področje nezdružljivosti funkcij načeloma urejeno v sistemskem zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, lahko pa to področje drugače urejajo posamezni specialni zakoni. "Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije področje nezdružljivosti ureja tako materialno (katere dejavnosti ali funkcije so nezdružljive) kot tudi procesno (kdo in v kakšnem postopku odloča).

Klemen Jaklič
Novice KPK primer Jaklič odstopila DZ

Drugi področni zakoni lahko področje nezdružljivosti urejajo tako materialno kot tudi procesno (npr. zakon o sodniški službi) ali pa zgolj materialnopravno, pri čemer ne določijo, kdo (kateri organ) in v kakšnem postopku o morebitni nezdružljivosti odloča. Tak primer je tudi zakon o ustavnem sodišču," so navedli.

Ker zakon o splošnem upravnem postopku ne določa, kdo odloča v morebitnem sporu o pristojnosti med KPK in DZ, in ker si KPK ne želi morebitnega nadaljnjega prelaganja odgovornosti, bo na ministrstvo za pravosodje kot nosilni organ tako zakona o ustavnem sodišču kot tudi zakona o integriteti in preprečevanju korupcije podala zaprosilo za neobvezujoče mnenje o tem, kateri organ je pristojen odločati o nezdružljivosti, ko področni zakoni nezdružljivost funkcij urejajo zgolj materialnopravno, so napovedali.

ustavno sodišče
Novice Ustavne sodnice in sodniki ob očitkih Jakliču glede nezdružljivosti: Zakon o ustavnem sodišču je treba dopolniti

Obenem so na KPK pojasnili še, da četudi bi bila KPK pristojna za obravnavo konkretnega primera, postopka ugotavljanja nezdružljivosti ne bi več mogla uvesti, saj je ustavni sodnik domnevno nezdružljivost funkcij že odpravil. Glede na določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije lahko namreč KPK po njihovih navedbah postopek uvede zgolj v primeru, ko je sum o obstoju nezdružljivosti funkcij še vedno aktualen.

"Če KPK ugotovi, da funkcionar opravlja dejavnost, ki ni združljiva z opravljanjem funkcije, ga pozove, da nezakonito situacijo v določenem roku odpravi. Prekrškovna sankcija pa je predvidena zgolj za primere, ko funkcionar nezdružljivosti funkcije niti po pozivu komisije ne odpravi. Ker v konkretnem primeru s. p. ni več aktiven in je ustavni sodnik morebitno nezdružljivost funkcije že odpravil, komisija (tudi če bi bila pristojna za obravnavo zadeve) ugotovitvenega in prekrškovnega postopka niti ne bi mogla več uvesti," so še dodali.

Ustavni sodniki, april 2024
Novice Šest ustavnih sodnikov razkrilo podatke o dodatnih zaslužkih, Jaklič še molči

KPK je namreč konec aprila uvedla predhodni preizkus v primeru Jakliča, ki je bil v času opravljanja funkcije ustavnega sodnika pet let tudi popoldanski samostojni podjetnik, čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost. Jaklič je pozneje zatrdil, da je kot samostojni podjetnik opravljal raziskovalno delo, kar mu zakonodaja dopušča, prepričan pa je, da za to ni potreboval soglasja predsednika ustavnega sodišča, zato zanj tudi ni zaprosil.

KPK je po ugotovitvi, da ni pristojna za presojo v tem primeru, prijavo odstopila DZ, od koder pa so jim prijavo vrnili. Predsednica mandatno-volilne komisije DZ je v ponedeljkovem dopisu KPK navedla, da nezdružljivost funkcij ustavnih sodnikov ureja zakon o ustavnem sodišču, DZ oz. mandatno-volilna komisija pa je na področju nezdružljivosti pristojna za obravnavo vprašanj s tega področja le za poslance, in sicer na podlagi zakona o poslancih, ne pa tudi za druge funkcionarje. Navedla je, da je skladno z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije, s katerim je bila v pravni red vpeljana ureditev nezdružljivosti, KPK tisti organ, ki izvršuje pristojnosti in opravlja naloge, določene v tem zakonu in tudi drugih zakonih.

Rok Čeferin
Novice Gregorčič KPK prijavil ustavnega sodnika Čeferina zaradi domnevne kršitve določb o nasprotju interesov
Ne spreglejte