Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Četrtek,
25. 4. 2024,
17.34

Osveženo pred

2 meseca, 4 tedne

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 8,38
zaslužek ustavno sodišče ustavni sodniki Rok Svetlič Rok Čeferin Klemen Jaklič

Natisni članek

Četrtek, 25. 4. 2024, 17.34

2 meseca, 4 tedne

Šest ustavnih sodnikov razkrilo podatke o dodatnih zaslužkih, Jaklič še molči

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 8,38
Ustavni sodniki, april 2024 | Poleg Klemna Jakliča, ki o opravljanju dejavnosti v obliki samostojnega podjetnika ni obvestil ustavnega sodišča in ni zaprosil za soglasje, dodatno delo opravlja še sedem od skupno devetih ustavnih sodnic in sodnikov.  | Foto Ustavno sodišče

Poleg Klemna Jakliča, ki o opravljanju dejavnosti v obliki samostojnega podjetnika ni obvestil ustavnega sodišča in ni zaprosil za soglasje, dodatno delo opravlja še sedem od skupno devetih ustavnih sodnic in sodnikov.

Foto: Ustavno sodišče

Po razkritju, da je ustavni sodnik Klemen Jaklič služil dodaten denar s popoldanskim s. p.-jem, smo tudi druge ustavne sodnike in sodnice povprašali, ali opravljajo dodatno delo, za kakšno delo gre, koliko zanj prejmejo in ali imajo soglasje delodajalca. Ustavne sodnice Neža Kogovšek Šalamon, Špelca Mežnar in Katja Šugman Stubbs ter predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto in podpredsednik ustavnega sodišča Rok Čeferin so povsem razkrili svoje dohodke, delno tudi ustavna sodnika Rok Svetlič in Rajko Knez. Na naša vprašanja pa (za zdaj) nista odgovorila Klemen Jaklič in Marko Šorli. 

Ustavni sodniki lahko opravljajo visokošolsko in znanstvenoraziskovalno dejavnost 

V zakonu o ustavnem sodišču je zapisano, da s funkcijo ustavnega sodnika niso združljive funkcije in dejavnosti, kot so opravljanje poklica ali pridobitne dejavnosti. Dovoljena izjema je le, če opravljajo dejavnost visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca.

Kakšno delo lahko ustavni sodniki še opravljajo poleg funkcije ustavnega sodnika?  | Foto: STA , Kakšno delo lahko ustavni sodniki še opravljajo poleg funkcije ustavnega sodnika? Foto: STA ,

Na ustavnem sodišču so za Siol.net opozorili, da zakon o ustavnem sodišču ne ureja, v kakšni obliki ali na kakšen način lahko ustavni sodnik opravlja te dejavnosti. Zagotovo pa lahko te dejavnosti opravljajo kot dopolnilno delo, za kar se zahteva soglasje delodajalca, lahko pa tudi prek avtorske ali podjemne pogodbe, za kar soglasja ne potrebujejo.

Ustavno sodišče je na neformalni razpravi o primeru Jaklič opozorilo tudi na nedorečenost zakonodaje glede nezdružljivosti funkcije sodnika in dejavnosti. Večina ustavnih sodnikov je predlagala dopolnitev zakonodaje, s katero bi uredili ravnanje v primeru dvoma o združljivosti dejavnosti ustavnega sodnika, a so hkrati opozorili, da je k vprašanju sprememb zakona o ustavnem sodišču treba pristopiti premišljeno in ne samo izhajajoč iz enega primera. Ministrstvo za pravosodje je napovedalo, da bo predlog preučilo. 

Dodatno delo opravlja osem ustavnih sodnic in sodnikov 

Z ustavnega sodišča so nam sporočili, da tovrstne dejavnosti v aktualni sestavi poleg Jakliča, ki o opravljanju dejavnosti v obliki samostojnega podjetnika ni obvestil ustavnega sodišča in ni zaprosil za soglasje, opravlja še šest ustavnih sodnikov, pri čemer poudarjajo, da imajo vsi soglasje. Da opravlja dodatno delo, nam je sporočil tudi ustavni sodnik in podpredsednik ustavnega sodišča Rok Čeferin, ki na seznamu ustavnega sodišča sicer ni naveden, saj, kot omenjeno, za izvajanje dejavnosti prek avtorske pogodbe ne potrebuje soglasja delodajalca.  

Predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto dodatno delo opravlja na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, Rajko Knez na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, Špelca Mežnar na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije v Celju, Neža Kogovšek Šalamon na Mirovnem inštitutu (Inštitut za sodobne družbene in politične študije v Ljubljani), Rok Svetlič v Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, Katja Šugman Stubbs na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in na Inštitutu za kriminologijo, Rok Čeferin pa na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Navedbe ustavnega sodišča o dodatnem delu so nekateri sodniki na naše vprašanje potrdili tudi sami. Točne podatke o prihodkih so navedli Špelca Mežnar, Neža Kogovšek Šalamon, Katja Šugman Stubbs in Rok Čeferin. Mežnarjeva in Čeferin sta razen pisne obrazložitve poslala tudi dohodninsko napoved. 

Neža Kogovšek Šalamon predava na treh univerzah, opravlja znanstvenoraziskovalno delo in je članica Evropske komisije 

Neža Kogovšek Šalamon, ki je mandat ustavne sodnice nastopila 1. januarja 2023, nam je poslala podatke za celotno leto 2023. "Poleg dela ustavne sodnice v polnem delovnem času sem skladno z zakonom o ustavnem sodišču opravljala še dodatno  znanstvenoraziskovalno in visokošolsko (pedagoško) delo," je navedla. 

V letu 2023 je tako z naslova znanstvenoraziskovalnega dela poleg plače na ustavnem sodišču prejela 7.827,08 evra neto, od tega 7.313,08 evra za dopolnilno znanstvenoraziskovalno delo, ki predstavlja 20 odstotkov zaposlitve na Mirovnem inštitutu, 309,89 evra neto od javnega podjetja Uradni list za soavtorstvo Velikega znanstvenega komentarja Kazenskega zakonika, 58,18 evra neto od Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru in 145,93 evra neto od Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani. 

Ob tem navaja, da ima za delo na Mirovnem inštitutu soglasje ustavnega sodišča, za izvedbo gostujočih predavanj na fakultetah v Mariboru in Ljubljani pa avtorsko pogodbo, za katero ustavno sodišče soglasja ne zahteva.

Ustavna sodnica Neža Kogovške Šalamon je tudi članica Evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti pri Svetu Evrope, ki vključuje sodelovanje na plenarnih zasedanjih do trikrat letno in izvedbo obiskov držav do enkrat na dve leti. Za to delo ni plačana, izplačane pa so ji dnevnice.  | Foto: STA , Ustavna sodnica Neža Kogovške Šalamon je tudi članica Evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti pri Svetu Evrope, ki vključuje sodelovanje na plenarnih zasedanjih do trikrat letno in izvedbo obiskov držav do enkrat na dve leti. Za to delo ni plačana, izplačane pa so ji dnevnice. Foto: STA ,

Poleg tega je Neža Kogovšek Šalamon članica Evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti pri Svetu Evrope, ki vključuje sodelovanje na plenarnih zasedanjih do trikrat letno in izvedbo obiskov držav do enkrat na dve leti. Za to delo, kot je zapisala, ni plačana, izplačane pa so ji dnevnice. Te se nakažejo na transakcijski račun Ustavnega sodišča, od njih se odbijejo stroški ter plačajo davki in prispevki, preostanek pa prejme na osebni račun ob plači.

Vsako drugo leto kot docentka, kar prav tako spada pod visokošolsko delo, na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem predava predmet Medijsko pravo II, in sicer po podjemni pogodbi. Kot je pojasnila, je tam predavala leta 2022, ko še ni bila sodnica, in letos, a za letošnja predavanja plačila še ni prejela. Dodala je še, da je o njenem visokošolskem delu na Univerzi na Primorskem ustavno sodišče obveščeno. 

Špelca Mežnar predava in piše komentarje 

Ustavna sodnica Špelca Mežnar vse dodatno delo opravlja na podlagi podjemnih in avtorskih pogodb.  | Foto: Matej Leskovšek Ustavna sodnica Špelca Mežnar vse dodatno delo opravlja na podlagi podjemnih in avtorskih pogodb. Foto: Matej Leskovšek Podatke o dodatnih prihodkih za leto 2023 nam je poslala tudi ustavna sodnica Špelca Mežnar. Kot je navedla, je od 1. januarja 2023 do 1. januarja 2024 iz Slovenije okoli 300 evrov prejela od Lexpera, d. o. o., kjer izvaja predavanja in je soavtorica komentarja ZDR-1, okoli 160 evrov od podjetja TaxFinLex za predavanje na konferenci Plače v javnem sektorju, ki ga je izvedla oktobra 2023, okoli 800 evrov za predavanja za predmet Pravni vidiki zdravstvenega in socialnega varstva na Fakulteti za zdravstvene vede v Celju, še okoli 360 evrov neto pa mesečno prejema od Mednarodne fakultete za družbene in poslovne študije v Celju, kjer je 20-odstotno zaposlena in je nosilka predmeta Gospodarsko pravo na prvi in Delovno pravo na drugi stopnji. Za to ima tudi soglasje ustavnega sodišča. 

Vse dodatno delo opravlja na podlagi podjemnih in avtorskih pogodb, s. p.-ja nima, zneski pa so bili izplačani, kot je navedla, izključno za dejavnost predavanja in pisanja strokovnih prispevkov (članki, komentar zakona).

Rok Čeferin: Poleg službe na ustavnem sodišču in predavanj na FDV druge dejavnosti ne opravljam  

Na naša vprašanja je odgovoril tudi podpredsednik ustavnega sodišča Rok Čeferin, ki, kot nam je pojasnil, občasno predava na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Navedel je, da gre za sorazmeroma majhen obseg predavanj, za katera je v študijskem letu 2023/2024 skupno prejel 1.585,00 evra bruto, opravljal pa jih je na podlagi avtorske pogodbe. "Poudarjam pa, da poleg svoje službe na ustavnem sodišču in navedenih predavanj na FDV druge dejavnosti ne opravljam," je dodal.  Podpredsednik Ustavnega sodišča Rok Čeferin poleg opravljanja funkcije ustavnega sodnika predava na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.  | Foto: STA , Podpredsednik Ustavnega sodišča Rok Čeferin poleg opravljanja funkcije ustavnega sodnika predava na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Foto: STA ,

Čeferin nam je posredoval tudi dohodninski odločbi za leti 2022 in 2023, iz katerih je razvidno, da je leta 2022 prejel 137,49 evra "preostalih dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja", leta 2023 pa nič. Kot je pojasnil, se omenjenih 137,49 evra leta 2022 nanaša na honorar za strokovni članek, ki ga je objavil v reviji Odvetnik in mu ga je plačala Odvetniška zbornica.

Rajko Knez je tudi profesor v Mariboru in opravlja občasne storitve

Rajko Knez nam je potrdil, da je dopolnilno zaposlen na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, dodatnih dejavnosti pa med mandatom ni opravljal. 

Na mariborski pravni fakulteti je 20-odstotno zaposlen kot redni profesor. Kot je že lani pojasnil Mladini, odgovor pa je zdaj posredoval tudi Siolu, predava pretežno o pravni ureditvi varstva okolja in ohranjanja narave, pomaga pa izvajati predavanja tudi pri predmetu pravo EU. Za to dobi mesečno 530 evrov.

Ustavni sodnik Rajko Knez je posebej poudaril, da na podlagi avtorske pogodbe ali drugih pogodb ni pisal mnenj ali opravljal kakšnih drugih dejavnosti oz. storitev, značilnih za poklic pravnika. | Foto: STA , Ustavni sodnik Rajko Knez je posebej poudaril, da na podlagi avtorske pogodbe ali drugih pogodb ni pisal mnenj ali opravljal kakšnih drugih dejavnosti oz. storitev, značilnih za poklic pravnika. Foto: STA , Dobil je plačilo za "nekaj avtorskih pogodb za pregled doktorskih disertacij in sodelovanje v komisijah za zagovor doktorskih disertacij". Prav tako je dobil še honorar "za kakšno predavanje na konferencah in izpitne komisije za pravniške državne izpite".

Pri zadnjih je doslej sodeloval štirikrat ali petkrat, je povedal. "Plačilo je 60 evrov za vodenje komisije (približno dve ali dve uri in pol)," nam je sporočil in poudaril, da je bilo to izvedeno "tudi z dovoljenjem ustavnega sodišča".

V odgovoru na naša vprašanja je tudi poudaril, da ne opravlja nobene dodatne dejavnosti, predvsem ničesar kontinuiranega, kar bi pomenilo, da bi bil tržni subjekt, je pa opravljal občasne storitve.

"V pravu ločimo dejavnost in storitev. Dejavnost je nekaj konstantnega, stalnega, z namenom pridobivanja dohodka in zahteva 'ustanovitev' novega pravno-tržnega subjekta (s. p., d. o. o., zavod itd.). Pomeni tudi, da je v ta namen potreben registriran sedež. Torej, pravnoorganizacijska oblika (forma) s. p., d. o. o. itd. že pomeni, da gre za tržni subjekt. Storitve pa so – nasprotno – nekaj občasnega, posamičnega, nestalnega. To lahko opravlja fizična oseba, tudi če nima omenjene forme oz. pravnoorganizacijske oblike, kot sta s. p. ali d. o. o.," je pojasnil ustavni sodnik Knez.

Posebej je poudaril, da na podlagi avtorske pogodbe ali drugih pogodb ni pisal mnenj ali opravljal kakšnih drugih dejavnosti oz. storitev, značilnih za poklic pravnika.

Katja Šugman Stubbs predava na fakultetah, občasno izvede predavanja za doktorski študij

Ustavna sodnica Katja Šugman Stubbs ima poleg funkcije ustavne sodnice dodatno 20-odstotno zaposlitev, in sicer 15-odstotno na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in petodstotno na Inštitutu za kriminologijo.  | Foto: STA , Ustavna sodnica Katja Šugman Stubbs ima poleg funkcije ustavne sodnice dodatno 20-odstotno zaposlitev, in sicer 15-odstotno na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in petodstotno na Inštitutu za kriminologijo. Foto: STA , Ustavna sodnica Katja Šugman Stubbs ima poleg funkcije ustavne sodnice dodatno 20-odstotno zaposlitev, in sicer 15-odstotno na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, za kar mesečno prejme okoli 359 evrov neto, in petodstotno na Inštitutu za kriminologijo, kjer predava pri predmetu Sodna psihologija ter tudi raziskuje in mesečno za to prejme 129 evrov neto. Kot pove, se bo tako kot veliko njenih kolegov po izteku mandata vrnila na fakulteto in opravljala tudi raziskovalno delo, zato želi ohranjati stik s tem delom. Ob tem poudari, da ima za to delo dovoljenje predsednika.

Poleg tega tu in tam izvede tudi kakšno predavanje za sodnike, tožilce ali odvetnike in občasno kot profesorica sodeluje na doktorskem študiju (na predavanjih ali kot članica v komisijah za doktorske študente pravne fakultete). To delo opravlja na podlagi avtorskih pogodb (za predavanja) in pogodb o delu (za izpite). Leta 2023 je za sodelovanje v komisijah za spremljanje napredka doktorskih študentov prejela 510,56 evra neto, za predavanja na sodniških šolah v okviru Centra za izobraževanje v pravosodju pa 312,30 evra neto. 

Pove še, da je pred funkcijo ustavne sodnice imela tudi popoldanski s. p., ki pa ga je zaprla decembra 2016, ko se je prvič prijavila za to funkcijo (kasneje je kandidaturo umaknila). S. p.-ja kasneje ni več odprla, dodaja. 

Matej Accetto predava na Pravni fakulteti v Ljubljani in sodeluje z univerzo v Lizboni 

Podrobne podatke in pojasnila o dodatnem delu nam je posredoval tudi predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto. Podal je celovito sliko o svojih prihodkih in dejavnostih iz naslova dopolnilnega in pogodbenega oziroma avtorskega dela v času opravljanja funkcije ustavnega sodnika, ki jo opravlja od 27. 3. 2017, torej v obdobju dobrih sedem let. 

Poleg funkcije ustavnega sodnika predava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, na kateri je bil polno zaposlen še pred nastopom funkcije ustavnega sodnika. Tam, kot navaja, s soglasjem Ustavnega sodišča opravlja dopolnilno delo, poleg tega pa je nekaj dohodkov prejel tudi prek avtorske pogodbe, zlasti v prvem letu, saj je v prvih mesecih po nastopu mandata 27. marca 2017 izvajal nekaj več predavanj, da je zaključil z že prej dogovorjenimi oziroma prevzetimi predavateljskimi obveznostmi pri treh predmetih v tekočem študijskem letu. Od začetka študijskega leta 2017/18 naprej poleg zelo občasnih konzultacij v okviru doktorskega študija na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani vsako leto izvaja le en predmet v letnem semestru, terminsko umeščen tako, da ne vpliva na njegovo udeležbo na sejah Ustavnega sodišča.

Za predavateljsko delo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani je v času opravljanja funkcije ustavnega sodnika, torej v dobrih sedmih letih, skupno prejel dobrih 43.000 evrov neto oziroma v povprečju približno 6.000 evrov neto na leto.

Poleg tega Accetto preko avtorske pogodbe sodeluje tudi z Univerzo Católica v Lizboni. "Pri pogodbenem delu je poglavitni vir tovrstnih dohodkov moje občasno predavateljsko gostovanje v okviru dodiplomskega in podiplomskih programov na ugledni univerzi Universidade Católica Portuguesa v Lizboni, kjer sem pred leti tudi bival in poučeval. Tam sodelujem z izvedbo kratkih intenzivnih predavanj oziroma seminarjev, tako kot to zlasti v okviru mednarodnih programov njene podiplomske šole Católica Global School of Law počne tudi vrsta drugih gostujočih profesorjev z uveljavljenih ameriških in evropskih univerz (univerz Columbia, Cornell, Michigan, New York University, London School of Economics, King's College, Leuven, Sciences Po, Edinburg, Tilburg, Amsterdam in drugih)," je pojasnil ustavni sodnik in predsednik ustavnega sodišča. 

Matej Accetto preko avtorske pogodbe sodeluje tudi z Univerzo Católica v Lizboni.  | Foto: Ana Kovač Matej Accetto preko avtorske pogodbe sodeluje tudi z Univerzo Católica v Lizboni. Foto: Ana Kovač

Dodal je, da so njegova predavateljska gostovanja organizirana v obliki intenzivnih nekajdnevnih seminarjev, pri čemer včasih v okviru enega obiska združi predavanja pri različnih predmetih. "Po svojih dnevniških zapisih sodeč sem v 'tranzicijskem' letu 2017 izvedel štiri tovrstna predavateljska gostovanja, nato naslednji dve leti po tri gostovanja na leto, od leta 2020 naprej pa po dve tovrstni predavateljski gostovanji na leto. Še konkretneje, v zadnjih letih to pomeni 30 ur predavanj na leto, izvedenih v skupno šestih dneh. Ob tem za vsak slučaj poudarjam, da za izvedbo teh predavateljskih gostovanj vedno koristim letni dopust, terminsko pa se zanje dogovorim tako, da ne vplivajo na mojo udeležbo na sejah Ustavnega sodišča," je še pojasnil. 

Honorarji za ta predavateljska gostovanja, kot navaja Accetto, po višini ustrezajo ugledu študijskih programov in zbora gostujočih profesorjev in znašajo v povprečju približno 10.000 evrov bruto oziroma po plačilu prispevkov in dohodnine (univerzi s pomočjo FURS redno posreduje ustrezno dokumentacijo o davčnem rezidentstvu Slovenije ter zato v skladu s Konvencijo med Slovenijo in Portugalsko o izogibanju dvojnemu obdavčevanju vse prispevke in dohodnino za prejete avtorske honorarje plača v Sloveniji) dobrih 6.000 evrov neto na leto, v prvih letih nekaj več, v zadnjih letih nekaj manj.

Poleg zgoraj omenjenih prihodkov pa je zdajšnji predsednik ustavnega sodišča zgolj priložnostno z avtorskim delom oziroma prispevki sodeloval še z drugimi institucijami. Mednje sodijo priložnostna predavanja na dogodkih v (so)organizaciji Centra za izobraževanje v pravosodju, ki so izplačani iz proračuna Republike Slovenije. Kot navaja je šlo za deset avtorskih honorarjev v skupni višini približno 3.500 evrov neto

Avtorski honorar v višini (po plačilu prispevkov in dohodnine v Sloveniji) okrog 1.500 evrov neto je prejel tudi za izvedbo seminarja o pravni terminologiji in pravnem prevajanju za slovenski prevajalski oddelek Evropskega parlamenta, 500 evrov neto avtorskega honorarja je s strani Državnega odvetništva prejel za sodelovanje na simpoziju, 500 evrov neto avtorskega honorarja je prejel tudi s strani ZRC SAZU, okoli 85 evrov neto avtorskega honorarja pa od IUS SOFTWARE. Tudi pri vseh teh dejavnostih, kot še doda, velja, da je za izvedbo plačanih predavanj vedno koristil letni dopust in jih zasnoval tako, da niso vplivala na njegovo udeležbo na sejah Ustavnega sodišča.

Poudarja sicer, da so bili končni neto dohodki na mestih, kjer je poročal o prejetih neto zneskih, zaradi doplačil dohodnine glede na dosežene dohodninske razrede ob končnem izračunu dohodnine za posamezno leto (ki so večinoma znašala od 2.000 do največ 2.500 evrov za posamezno leto) nekoliko nižji. V prvih šestih letih je ob končnih obračunih skupno doplačal še nekaj manj kot 13.000 evrov dohodnine, za leto 2023 pa obračuna še ni prejel.

Svetlič odgovoril na kratko 

Na naš poziv se je odzval še ustavni sodnik Rok Svetlič, ki je zapisal, da je 20-odstotno zaposlen pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, poleg tega pa na Evropski pravni fakulteti Nove univerze v Novi Gorici izvaja polovico predavanj pri predmetu Filozofija in teorija prava. Dodal je, da za podrobnejše zbiranje podatkov nima časa, da pa je takšne podatke pred časom že poslal Mladini. Na naša dodatna vprašanja se ni odzval.

Jaklič in Šorli molčita

Ustavni sodnik Marko Šorli, ki sicer ni med naštetimi na seznamu ustavnega sodišča, nam podatkov o dodatnem delu ni poslal. 

Z vprašanji smo se obrnili tudi na ustavnega sodnika Klemna Jakliča, a odziva nismo prejeli. Zadnji je sicer ob izbruhu afere zatrdil, da mu zakon o ustavnem sodišču dopušča, da kot samostojni podjetnik opravlja raziskovalno delo. Prepričan pa je, da za to ni potreboval soglasja predsednika ustavnega sodišča, zato zanj tudi ni zaprosil.

ustavno sodišče
Novice Ustavne sodnice in sodniki ob očitkih Jakliču glede nezdružljivosti: Zakon o ustavnem sodišču je treba dopolniti
Klemen Jaklič
Novice Zadeva Jaklič: KPK uvedla predhodni preizkus, predsednica pa poziva k temeljiti razjasnitvi primera
Klemen Jaklič
Novice Predsednica DZ ustavnega sodnika Jakliča poziva k odstopu #video
Klemen Jaklič
Novice Vlada ustavnemu sodišču predlaga izločitev Jakliča
Klemen Jaklič
Novice DZ za izločitev Klemna Jakliča iz presoje ustavnosti novele o RTVS
Rok Čeferin
Novice Rok Čeferin je novi podpredsednik ustavnega sodišča
Klemen Jaklič
Novice Accetto je novi predsednik ustavnega sodišča, Jaklič je volitve bojkotiral

 

Ne spreglejte