Ponedeljek, 8. 11. 2021, 8.07
3 leta, 1 mesec
Accetto je novi predsednik ustavnega sodišča, Jaklič je volitve bojkotiral
Sodniki ustavnega sodišča so za novega predsednika sodišča izvolili Mateja Accetta, ki bo 19. decembra na tem mestu zamenjal Rajka Kneza. Da bo aktualna večina sodnikov za novega predsednika izglasovala svojega vnaprej dogovorjenega kandidata Accetta je že pred glasovanjem napovedal ustavni sodnik Klemen Jaklič. Prepričan je, da so prav omenjeni sodniki institucijo ustavnega sodišča zapeljali v smer, ki je že dalj časa tarča resnih kritik in se je znašla na najnižji točki zaupanja javnosti vse od ustanovitve države. Ker je ob izvolitvi prisegel, da bo ravnal po svoji vesti, se v opisanih okoliščinah glasovanja večine o njenem novem vodstvu ni mogel udeležiti. Celotno pismo njegovim kolegom si lahko preberete spodaj.
Predsednik Rajko Knez je sicer v zadnji sodbi sodišča nasprotoval odločitvi večine sodnikov, ki je presodila, da je del zakona o nalezljivih boleznih, ki je bil podlaga za odlok o prepovedi ponujanja blaga in storitev in ki je bil sprejet marca lani ob začetku epidemije covid-19, v neskladju z ustavo. O tem smo pisali tukaj, spodaj pa si lahko preberete celotno Jakličevo pismo ustavnim sodnikom pred današnjim glasovanjem.
Spoštovani kolegice in kolegi,
danes boste glasovali o novem vodstvu Ustavnega sodišča.
Smer, v katero je večina te sestave od njenega imenovanja do danes zapeljala institucijo Ustavnega sodišča, je že dalj časa predmet resnih kritik tako strokovne kot laične javnosti. Dejstvo je, da so kritike hujše in resnejše kot kdajkoli doslej, institucija pa se je znašla v krizi, na najnižji točki zaupanja javnosti (tako laične kot strokovne) vse od ustanovitve države. Jedro kritike opozarja, da se je večina te sestave odmaknila tako od ustaljenih metod kot uveljavljenih vsebinskih doktrin odločanja Ustavnih sodišč v svobodni demokratični družbi. Celo do te mere, da v zadevah, predvsem tistih, ki bi imele pomembne posledice v politični areni, odloča "politično rezultatsko", na podlagi "argumentativno praznega nizanja paragrafov", "žaljivo za zdrav razum" oz. neskladno z argumentativno logiko, "aktivistično na napačnih osnovah" ipd., kar naj bi institucijo privedlo celo do točke, ko predstavlja primer institucionalne "zlorabe prava" v politične namene (prof. dr. Jambrek). To javno kritiko so izrazila premnoga vodilna imena specialistov s področja ustavnosodne jurisprudence, ki jih do danes premore slovenska država, med drugim prvi predsednik Ustavnega sodišča RS, bivši ustavni sodniki, bivša sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice, vidni predstavniki akademske stroke tega področja idr. Te kritike, v prvi vrsti strokovne, posledično pa tudi laične javnosti, so tudi po moji oceni v pomembni meri vsebinsko upravičene, na kar po svojem najboljšem razumevanju ustavnosodnega področja in njegovih metod skušam sproti opozarjati v rednih ločenih mnenjih. Ker za kritiko stroke kljub njeni resnosti večina te sestave nima nobenega posluha, ocenjujem, da bo svoj doprinos k prihodnjemu razvoju slovenske ustavnosti prispevala predvsem v smislu negativnega zgleda za prenovljeno usmeritev, ki jo bodo ubirale, upajmo, bolj specialistično ustavnopravno podkovane in le ustavni doktrini neomajno zavezane bodoče sestave. Danes bo aktualna večina za novega predsednika izglasovala svojega vnaprej dogovorjenega kandidata, dr. Accetta, ki je od izvolitve za sodnika institucijo vselej in brez izjeme potiskal ravno v smer, ki je predmet omenjenih kritik in ne oziraje se na omenjene kritike. Takšno vodstvo bo porušeno zaupanje javnosti v institucijo in njeno neodvisnost še dodatno poglobilo. Večina ima nedvomno vso pravico, četudi zgolj formalnopravno, ravnati tako in za svoje odločitve kljub situaciji prevzemati dodatno mero odgovornosti. Ob tem le tudi na mojo udeležbo pri legitimiranju takšnih dodatnih bremen ne more računati. Ob izvolitvi sem v Državnem zboru prisegel, da bom ravnal po svoji vesti, ki mi tu veleva, da se v opisanih okoliščinah glasovanja večine o njenem novem vodstvu ne morem udeležiti.
Lp,
Klemen Jaklič
Doktoriral je leta 2006 na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, leta 2001 pa je pridobil naziv LL.M. (Master of Laws) na Pravni fakulteti Univerze Harvard v ZDA.
V skladu z zakonom o ustavnem sodišču predsednika sodišča izvolijo ustavni sodniki izmed sebe s tajnim glasovanjem za dobo treh let.
92