Petek, 5. 11. 2021, 9.01
3 leta
Ustavno sodišče: Še del zakona o nalezljivih boleznih v neskladju z ustavo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,85
41
Ustavno sodišče je odločilo, da je del zakona o nalezljivih boleznih, ki je bil podlaga za odlok o prepovedi ponujanja blaga in storitev in ki je bil sprejet marca lani ob začetku epidemije covid-19, v neskladju z ustavo. Državni zbor mora neskladje odpraviti v dveh mesecih, do takrat pa se uporablja trenutna ureditev. Posledično je neustaven tudi vladni odlok, ki ga je treba po mnenju sodnikov razveljaviti. Sodišče je odločbo sprejelo s petimi glasovi proti trem. Proti so glasovali Dunja Jadek Pensa ter Rajko Knez in Marko Šorli. Knez je napisal odklonilno ločeno mnenje.
Pobudniki presoje ustavnosti in zakonitosti odloka o prepovedi ponujanja blaga in storitev v delu, ki se nanaša na ponujanje storitev, so bili gospodarski subjekti različnih pravnoorganizacijskih oblik. Odlok je vlada sprejela 15. marca lani, veljati pa je začel dan pozneje, ko se je zaradi epidemije ustavilo javno življenje v Sloveniji. Nato je bil večkrat spremenjen in dopolnjen.
Pobudniki so vladi med drugim očitali, da z odlokom po lastni presoji, brez kakršnihkoli zakonskih omejitev in meril, izvirno odloča o omejevanju pravic posameznikov.
Ustavno sodišče je
Ustavno sodišče je, kot so danes zapisali v sporočilu za javnost, opozorilo na svojo dozdajšnjo presojo, po kateri izvršilna oblast ne sme izvirno urejati vprašanj, ki spadajo na področje zakonodajnega urejanja. Kadar zakonodajalec izvršilno oblast pooblasti za izdajo podzakonskega predpisa, mora v temelju sam urediti vsebino, ki naj bo predmet predpisa, ter določiti okvire in usmeritve za podrobnejše podzakonsko urejanje.
Ustavno sodišče je poudarilo, da je zahteva po določnosti zakonske podlage še posebej stroga, kadar gre za omejevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Splošni akt, s katerim se neposredno posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine nedoločenega števila posameznikov, je lahko le zakon.
Ko gre za urejanje svobode dela in svobodne gospodarske pobude zaradi preprečevanja širjenja nalezljive bolezni, po oceni ustavnega sodišča sicer ni v neskladju z ustavo, če zakonodajalec zaradi učinkovitega varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter izvrševanja pozitivnih obveznosti, ki izhajajo iz ustave, izjemoma prepusti izvršilni oblasti predpisovanje ukrepov, s katerimi se neposredno posega v svobodo dela in svobodno gospodarsko pobudo nedoločenega števila gospodarskih subjektov. Vendar pa morajo biti v zakonu določena ustrezna varovala pred arbitrarnim omejevanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Ustavno sodišče je presodilo, da izpodbijana zakonska ureditev tej ustavni zahtevi ne zadošča, saj vladi prepušča, da po lastnem preudarku določa trajanje omejitev in prepovedi, s katerimi se posega v svobodo dela in svobodno gospodarsko pobudo gospodarskih subjektov. Ob tem pa zakon tudi ne določa varoval, ki bi omejila prosto presojo vlade, kot sta dolžnost posvetovanja in sodelovanja s stroko ter obveščanje javnosti o okoliščinah in strokovnih stališčih, ki so pomembna za odločanje o ukrepih. Ob tem je sodišče presodilo tudi, da zakon o nalezljivih boleznih ne daje podlage za sprejemanje ukrepov na področju ponujanja storitev, temveč le za blago (in izdelke).
Celotno odločbo sodišča lahko preverite tukaj, odklonilno ločeno mnenje sodnika Kneza pa tukaj.
V neskladju z ustavo tudi del zakona o sodnem svetu
Ustavno sodišče je v postopku, začetem na zahtevo vrhovnega sodišča, presodilo tudi, da je del zakona o sodnem svetu v neskladju z ustavo. Kot je ugotovilo, namreč zakonska ureditev disciplinskega postopka, ko se ta začne na podlagi pobude sodnega sveta, ne zadosti merilom objektivne nepristranskosti.
41