Torek, 5. 10. 2021, 15.19
3 leta, 1 mesec
Jaklič o odločitvi ustavnega sodišča: V ZDA so sprejeli še bolj odločen ukrep
Ustavno sodišče je pretekli četrtek zadržalo vladni odlok, ki za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja (PC). Za zadržanje vladnega odloka je glasovalo sedem ustavnih sodnikov, dva, Klemen Jaklič in Marko Šorli, sta bila proti. Odklonilni in preostala pritrdilna ločena mnenja je ustavno sodišče objavilo danes.
"Pri odločanju o začasnem zadržanju ustavno sodišče še ne presoja vsebine zatrjevane protiustavnosti predpisa. V obravnavanem primeru je to zatrjevanje predlagatelja, Policijskega sindikata Slovenije, da izpodbijana ureditev nima ustrezne zakonske podlage in da obvezno cepljenje lahko določi le zakon. O tem bo ustavno sodišče razsojalo šele v končni vsebinski odločitvi," je pojasnil Šorli.
V odklonilnem ločenem mnenju je Šorli med drugim zapisal, da ni jasno, zakaj naj bi morala vlada glede nastanka škodljivih posledic utemeljiti, da so zaposleni v organih državne uprave bolj ogroženi kot preostala populacija ali druge poklicne skupine. "Empirično je ugotovljeno, da je cepljenje (poleg prebolevnosti) najbolj učinkovit način varstva pred širjenjem epidemije. Z uvedbo pogoja cepljenja se v največji možni meri varuje življenja in zdravje zaposlenih v organih državne uprave in posameznikov, ki prihajajo z njimi v stik. Testiranje pri tem ni tako učinkovito kot cepljenje. Zgolj testiranje zato dopušča več obolelih in več smrti, kot bi jih bilo v primeru večje precepljenosti," je v nadaljevanju pojasnil Šorli.
V mnenju je izpostavil dejstvo, da je Slovenija glede na zemljevid Evropskega centra za preprečevanje nalezljivih bolezni edina članica Evropske unije, ki je obarvana temnordeče, in da po projekciji Instituta Jožef Stefan (IJS) epidemija ne upada več, ampak stagnira in da bo zaradi vremenskih vplivov kmalu začela naraščati: "Tehtnica se zagotovo še bolj nagne na stran varovanja življenja in zdravja ljudi. Na odločitev o začasnem zadržanju pa vsekakor ne bi smela vplivati morebitna anticipacija vsebinske presoje, češ da izpodbijana določba nima podlage v zakonu. O tem bo ustavno sodišče, kot rečeno, šele odločalo."
Njegovo odklonilo ločeno mnenje si v celoti lahko preberete s klikom na to povezavo.
Jaklič: V ZDA so sprejeli še bolj odločen ukrep
Tudi sodnik Jaklič je glasoval proti zadržanju odloka. V svojem odklonilnem ločenem mnenju je navedel primer ZDA, kjer je predsednik Joe Biden pred tremi tedni podoben ukrep sprejel za vso državo: "Na podlagi analiz stanja epidemije in nasveta ameriške epidemiološke stroke, ki cepljenje ocenjuje kot daleč najučinkovitejši ukrep, je Biden 9. septembra 2021 sprejel odlok z zakonsko močjo (t. i. executive order) 1, ki je za uslužbence zvezne državne uprave dotedanji predpisani pogoj PCT (prebolevnost, cepljenje, testiranje) spremenil v obvezni pogoj PC (zgolj prebolevnost in cepljenje). Gre torej za ukrep, ki je po vsebini enak presojani slovenski ureditvi. Prav tako gre za enako postopnost oziroma sorazmernost uveljavitve takega ukrepa – najprej PCT, nato pa zaradi ne dovoljšnega umirjanja epidemije, in posledične nujnosti doseči večjo precepljenost prebivalstva, še zoženje pogoja na zgolj PC."
Za uslužbence, ki se ne bi hoteli cepiti, Bidnov odlok prav tako predvideva postopne sankcije do vključno končne, tj. odpovedi delovnega razmerja. Poleg obveznega pogoja PC za uslužbence državne uprave pa je predsednik Biden nato odredil še pogoj PCT za vsa ameriška podjetja z več kot sto zaposlenimi.
Jaklič na očitek, da odlok uvaja obvezno cepljenje, odgovarja, da v Sloveniji poznamo obvezno cepljenje proti devetim nalezljivim boleznim celo zunaj obdobja epidemije (hemofilus influence tipa b, davica, tetanus, oslovski kašelj, otroška paraliza, ošpice, mumps, rdečke in hepatitis B). "Ob epidemiji pa lahko minister predpiše obvezno cepljenje še za druge vrste nalezljivih bolezni," je zapisal Jaklič.
Jaklič se še sprašuje, kakšno težo na tehtnici zadržanja ima izguba življenja in zdravja večjega števila ljudi, ki grozita kot posledica izbruha ali neukrotitve epidemije.
Njegovo odklonilno ločeno mnenje si v celoti lahko preberete s klikom na to povezavo.
Danes je ustavno sodišče objavilo tudi pritrdilna ločena mnenja sodnikov Roka Čeferina, Špelce Mežnar in Katje Šugman Stubbs.
"O rezultatu tehtanja škodljivih posledic v primeru zadržanja odloka in v nasprotnem primeru, če sodišče izvrševanja odloka ne bi zadržalo, nimam pomislekov. Z odlokom je vlada posegla v več človekovih pravic oseb, zaposlenih v organih državne uprave, brez kakršnekoli zakonske podlage. Niti zakon o preprečevanju nalezljivih bolezni niti noben drug veljaven predpis vladi ne daje pristojnosti, da za katerokoli skupino ljudi uvede cepljenje ali prebolevnost kot pogoj za obdržanje zaposlitve," je svojo odločitev pojasnil Čeferin.
Njegovo pritrdilno ločeno mnenje si v celoti lahko preberete s klikom na to povezavo.
Tudi Mežnarjeva je navedla, da je ustavno sodišče kot škodljive posledice pogoja PC v konkretnem primeru (upravičeno) izpostavilo nepovratnost in trajnost cepljenja v kombinaciji z njegovo neprostovoljnostjo ter morebitne disciplinske in delovnopravne sankcije, vključno z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi za tiste, ki se ne želijo cepiti in niso prebolevniki (ter zanje ne velja nobena od izjem od pogoja PC po odloku). S takim pristopom je ustavno sodišče po njenem mnenju težišče škode postavilo med zaposlene v državni upravi, na katere ukrep meri.
Njeno pritrdilno ločeno mnenje si v celoti lahko preberete s klikom na to povezavo.
Sodnica Šugman Stubbs je v uvodu poudarila, da nima nikakršnega dvoma o koristnosti in učinkovitosti cepljenja proti bolezni covid-19 in da podpira željo po čim višji precepljenosti. "Kljub temu sem glasovala za začasno zadržanje, saj me argumenti vlade ne prepričajo. Predvsem se mi zdi nerazumljivo, da vlada uvaja strožji pogoj prav za delavce v državni upravi. Takšno ravnanje je očitno arbitrarno, saj ni nikakršnega razloga, da bi moral biti prav ta segment zaposlenih obravnavan (naj)strožje. V tem pogledu so prepričljivi razlogi iz 20. točke obrazložitve sklepa," je zapisala Šugman Stubbsova in pojasnila, da ni nikakršnih dokazov, da se virus med delavci v javni upravi širi hitreje kot drugje. Prav tako pa ima po njenem mnenju mnogo drugih javnih uslužbencev mnogo bolj intenzivne stike z ljudmi, kot to velja za državno upravo (npr. šolstvo).
Njeno pritrdilno ločeno mnenje si v celoti lahko preberete s klikom na to povezavo.
Predsednik vlade Janez Janša je po odločitvi ustavnega sodišča na Twitterju zapisal, da bo za vsako nadaljnje obolenje ali smrt zaradi bolezni covid-19 soodgovornost nosila večina na ustavnem sodišču.
Celotno besedilo sklepa ustavnega sodišča si lahko preberete s klikom na to povezavo.
40