Torek, 6. 4. 2021, 16.49
3 leta, 8 mesecev
slovensko znanje v revijah nature in science
Raziskovalci IJS z odmevnima člankoma v prestižnih znanstvenih revijah
Na Institutu Jožef Stefan (IJS) so danes predstavili prav poseben dogodek. Z razmakom le dveh dni je namreč prišlo do objave dveh odmevnih člankov njihovih raziskovalcev v revijah Nature in Science, ki sodita med najbolj prestižne mednarodne znanstvene revije.
IJS je v zadnjih desetih letih v revijah Nature in Science zabeležil objavo 11 člankov, kar je v povprečju enega na leto, zato je objava dveh člankov v razmaku dveh dni izreden uspeh, so po pisanju STA današnji spletni novinarski konferenci o teh dosežkih sporočili iz instituta.
Presenetljivo odkritje Cvelbarja in sodelavcev
Uroš Cvelbar s sodelavci v reviji Nature po navedbah IJS poroča o presenetljivem odkritju, da je mogoče nestabilnosti v tekočinah odpraviti z razelektritvijo toka plina oz. uporabo plazme, Dušan Turk s sodelavci pa v reviji Science predstavlja študijo, ki vzbuja upanje v boju proti virusu SARS-CoV-2, poroča STA.
Objavi sta po pojasnilih IJS že deležni velike pozornosti svetovne javnosti. Članek o plazmi v reviji Nature je prebralo že več kot 1300 raziskovalcev, omenjajo ga v blogih in na spletnih družbenih omrežjih. Zaradi aktualnosti teme pa je članek v Science še bolj odmeven, dodajajo.
Po pisanju STA je Cvelbar, vodja Odseka za plinsko elektroniko, skupaj s sodelavci iz Koreje v reviji Nature objavil članek z naslovom Stabilisation of liquid instabilities by ionised gas jet - Stabilizacija tekočinskih nestabilnosti z ioniziranim curkom plina. Nahaja se na tej povezavi. Uroš Cvelbar s sodelavci v reviji Nature po navedbah IJS poroča o presenetljivem odkritju, da je mogoče nestabilnosti v tekočinah odpraviti z razelektritvijo toka plina oz. uporabo plazme.
Ugotovitve raziskave bi po navedbah IJS lahko pomagale izboljšati številne industrijske procese, ki vključujejo curke plinov, kot so npr. postopki pri izdelavi jekla, reaktivni pogonski sistemi, reaktivne črpalke itd. Z uporabo tega koncepta bo možno tako kontrolirati nekatere procese v tekočinah, ki izhajajo iz nestabilnosti in so nezaželeni.
Učinkovine, ki bi lahko lajšale potek bolezni covid-19
Po poročanju STA je Turk medtem skupaj s sodelavci Odseka za biokemijo, molekularno in strukturno biologijo IJS ter tujimi kolegi v reviji Science objavil članek z naslovom X-ray screening identifies active site and allosteric inhibitors of SARS-CoV-2 main protease - Presejalni test z rentgensko difrakcijo na kristalih glavne proteaze razkril zaviralce virusa SARS-CoV-2. Nahaja se na tej povezavi.
Njihovo delo se je osredotočalo na področje razvoja zdravil oziroma učinkovin, ki bi lahko olajšale potek bolezni covid-19 oziroma pozdravile obolele. Članek po navedbah IJS vzbuja upanje, da smo stopili velik korak bližje k zdravilu za covid-19.
"Cepljenje prebivalstva je v teku, vendar proizvodne kapacitete ne zadoščajo, da bi precepili prebivalstvo, še preden se bo virus spremenil do te mere, da bo potrebno narediti nova cepiva. Dodatno otežuje situacijo spomin imunskega sistema, ki v tem primeru ohrani zaščito pred virusom le krajši čas," so zapisali v institutu.
Zaradi tega je smiselno iskati zdravila, to so učinkovine, ki bi lahko olajšale potek bolezni oziroma pozdravila obolele. Razviti nova zdravila pa je večinoma dolgotrajen proces, zato je po navedbah IJS smiselno izhajati iz obstoječih učinkovin, ki so že v uporabi oziroma so bile vsaj deloma klinično preizkušene, piše STA.
Delo Dušana Turka in kolegov se je osredotočalo na področje razvoja zdravil oziroma učinkovin, ki bi lahko olajšale potek bolezni covid-19 oziroma pozdravile obolele
Kot pojasnjujejo, zdravila delujejo na molekularne tarče. Ker imajo virusi relativno majhen genom, skrajni domet današnje stopnje razvoja znanosti in tehnologij omogoča presejati posamezne virusne proteine. Ti nastanejo, potem ko se SARS-CoV-2 genom v obliki RNK v celici gostitelja iz branih okvirjev prevede v aminokislinska zaporedja.
V članku izpostavljene substance je po pojasnilih IJS smiselno testirati na njihove učinke za blaženje bolezni, njihova struktura pa lahko služi kot izhodiščna substanca v postopkih optimizacije, ki bodo lahko privedle do učinkovin, ki bodo ustavile delovanje molekul MPro-ja v pacientih.
"Pričakujem, da bo teh 11 substanc, ki smo jih izpostavili, zagrabila medicinska oziroma farmacevtska stroka in jih poskušala validirati tudi v praksi. Če so neke substance že validirane in v splošni uporabi, so validirane pod določenimi pogoji za določeno bolezen - zdaj pa je treba preveriti, pod kakšnimi pogoji so primerne tudi za drugo in kako učinkovite so," je po pisanju STA še povedal Turk.
6