Četrtek, 20. 12. 2018, 11.19
5 let, 4 mesece
Računsko sodišče: Šole bi morale z odpadno hrano ravnati učinkoviteje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,22
1
Računsko sodišče ugotavlja, da bi nekatere šole lahko storile več, da bi učenci hrano dejansko pojedli, ob tem pa bi lahko tudi učinkoviteje ravnale z odpadno hrano.
Računsko sodišče je izvedlo prečno revizijo pravilnosti in učinkovitosti ravnanja s hrano v šestih osnovnih šolah. Eni od šol so izrekli negativno mnenje, preostalim pa mnenje s pridržkom. Ugotovili so, da šole učencem sicer ponujajo uravnoteženo prehrano, vendar bi lahko storile več, da bi jo učenci tudi pojedli, ter učinkoviteje ravnale z odpadno hrano.
Računsko sodišče je revizijo pravilnosti in učinkovitosti ravnanja s hrano izvedlo v Osnovni šoli Šmihel, Osnovni šoli Antona Tomaža Linharta Radovljica, Osnovni šoli Brezovica pri Ljubljani, Osnovni šoli Ivana Skvarče, Osnovni šoli Milojke Štrukelj Nova Gorica in Osnovni šoli Vižmarje Brod.
Od štirih osnovnih šol so zahtevali predložitev odzivnega poročila
Osnovni šoli Brezovica pri Ljubljani so izrekli negativno mnenje o pravilnosti ravnanja s hrano, preostalim pa mnenje s pridržkom. Med drugim so presodili, da so vse šole s hrano ravnale delno učinkovito, ter jim dali priporočila za izboljšanje poslovanja na tem področju. Od štirih šol so zahtevali še predložitev odzivnega poročila.
Na podlagi opravljene revizije so na računskem sodišču sklenili, da šole učencem sicer ponujajo uravnoteženo prehrano, vendar bi lahko storile več, da bi jo učenci tudi pojedli, ter učinkoviteje ravnale z odpadno hrano. Zavedati pa se je treba, da se odgovornost za lastno zdravje in ustrezno prehranjevanje ter skrb za okolje začne doma, so zapisali na računskem sodišču.
Količina odpadne hrane znašala 18 kilogramov na učenca
Kot je razvidno iz zbirnega poročila računskega sodišča, so šole v lanskem letu za hrano porabile 64 milijonov evrov, starši pa so v povprečju za šolsko prehrano plačevali po 38 evrov. Količina odpadne hrane na učenca je znašala 18 kilogramov. Šole so kupile manj kot deset odstotkov ekoloških živil, pri nakupu živil pa niso vedno izbrale najugodnejših ponudnikov. Šole so sicer kupovale lokalno hrano, a v nasprotju s predpisi.
Računsko sodišče je v reviziji opazilo različne dobre prakse pri zmanjševanju ostankov hrane, a šole pri tem niso bile dovolj sistematične. Na fotografiji predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel.
Obroki so bili večinoma pripravljeni v skladu s smernicami uravnotežene prehrane, šole pa so starše in učence tudi ozaveščale o pomenu zdrave prehrane. V reviziji so sicer opazili različne dobre prakse pri zmanjševanju ostankov hrane, a šole pri tem niso bile dovolj sistematične.
Nekatere šole niso spremljale, ali cene obrokov pokrijejo vse stroške
Vse šole so pripravljale obroke v lastnih kuhinjah, vse so ponujale malico in kosilo, pet jih je ponujalo tudi popoldansko malico, tri pa zajtrk. Ob tem je računsko sodišče opozorilo, da nekatere šole niso spremljale, ali cene obrokov pokrijejo vse stroške, pri nekaterih pa vseh cen obrokov ni sprejel svet šole.
V revidiranih šestih šolah se je v lanskem letu skupaj nabralo več kot 72 ton odpadne hrane, medtem ko na ravni države točnih in popolnih podatkov o količini odpadne hrane v osnovnih šolah ni, je opozorilo računsko sodišče. Ugotovili so, da šole niso spremljale, kaj se z odpadno hrano dogaja, nekatere pa so odpadke tudi neustrezno ločevale.
Računsko sodišče je v reviziji sodelovalo z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, posvetovali so se tudi z Ekologi brez meja ter društvom, ki izvaja program Ekošole. Priporočila šolam sta dala kuharska mojstra Bine Volčič in Luka Jezeršek.
1