Sreda, 11. 12. 2024, 10.59
13 ur, 25 minut
Računsko sodišče RTV izreklo dve negativni mnenji
Računsko sodišče je RTV Slovenija izreklo negativno mnenje o računovodskih izkazih za leto 2022, ko je RTV vodil Andrej Grah Whatmough. V reviziji so ugotovili, da je na RTV ni bilo dobička, ampak skoraj trimilijonska izguba. Sodišče je preverjalo tudi pravilnost dela poslovanja RTV, ki se nanaša na odpoved pogodb o zaposlitvi iz poslovnih razlogov v letu 2022. Tudi v tem delu je RTV prejela negativno mnenje.
Marca 2022 je programski svet RTV Slovenija na čelu s Petrom Gregorčičem za generalnega direktorja RTVS ponovno imenoval Andreja Graha Whatmougha. Ta se je takrat hvalil, da je RTV Slovenija prvič po šestih letih poslovala pozitivno. Vodstvo RTV Slovenija je namreč v letu 2022 izkazalo za več kot tri milijone evrov presežka prihodkov nad odhodki.
V začetku leta 2023 je odbor za kulturo na podlagi pričanja nekdanjega generalnega direktorja RTV Slovenija Igorja Kadunca sprejel priporočilo, naj računsko sodišče opravi revizijo letnega poročila poslovanja RTV Slovenija za leto 2022. Grah Whatmough je takrat vse očitke o nepravilnostih poslovanja zanikal.
Po dobrem letu dni je računsko sodišče zdaj izreklo negativno mnenje o računskih izkazih RTV Slovenija za omenjeno leto. Ugotovili so, da bi morala RTV Slovenija v resnici izkazati velik presežek odhodkov nad prihodki. Grah Whatmoughov dobiček v višini 96 tisočakov pa se je tako spremenil v skoraj trimilijonsko izgubo.
Revizijo je takrat opravila revizijska družba Forvis Mazars, ki je račun poslovanja za leto 2022 potrdila. Kadunc je revizijsko družbo prijavil Agenciji za javni nadzor nad revidiranjem. Postopek še ni končan in je na upravnem sodišču. Iz tega gre sklepati, da je agencija že sprejela odločitev, a se je revizor nanjo pritožil.
O preobratu, ko je iz 2,6 milijona evrov izgube RTV Slovenija poslovala s 96 tisoč evrov dobička, je na svojem blogu že februarja lani pisal Kadunc. Danes se je oglasil tudi na svojem družbenem omrežju Facebook, kjer je komentiral odločitev računskega sodišča.
RTV je napačno izkazovala presežek prihodkov nad odhodki
Računsko sodišče je o računovodskih izkazih RTV za leto 2022 izreklo negativno mnenje, ker je RTV v izkazu prihodkov in odhodkov izkazala za 3.091.996 evrov previsok presežek prihodkov nad odhodki za leto 2022, saj so ugotovili, da bi namesto izkazanega presežka prihodkov nad odhodki v znesku 96.116 evrov morala izkazovati za 2.995.880 evrov presežka odhodkov nad prihodki.
"RTV je izkazala za 2.563.871 evrov previsoke prihodke od poslovanja in prenizke pasivne časovne razmejitve, ker je konec leta 2022 neupravičeno prenesla iz pasivnih časovnih razmejitev na prihodke od poslovanja že odložene prihodke za namen izpolnitve obveznosti po 17. členu Zakona o Slovenskem filmskem centru, javni agenciji Republike Slovenije, pretežno iz naslova še nepodpisanih koprodukcijskih pogodb. Neupravičeno je izkazala za 486.397 evrov drugih prihodkov zaradi ponovne aktivacije stroškov investicije v novičarski center med nepremičninami v gradnji, ni evidentirala za 27.295 evrov stroškov v letu 2022 opravljenih storitev in dobavljenega materiala ter celotni znesek namensko prejetih sredstev za osnovna sredstva neupravičeno izkazala med prihodki od poslovanja (29.432 evrov), namesto da bi strošek amortizacije (14.990 evrov) pokrivala v breme dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev," je ugotovilo sodišče po opravljeni reviziji.
Napake v bilanci stanja in terjatvah pri RTV prispevku
RTV je v bilanci stanja izkazala pasivne časovne razmejitve previsoko za 848.790 evrov in za enak znesek prenizko presežek prihodkov nad odhodki zaradi evidentiranja (v letu 2022 in tudi v preteklih letih) finančnih prihodkov iz naslova zaračunanih zamudnih obresti od RTV-prispevka in drugih prihodkov iz naslova zaračunanih stroškov izterjave RTV-prispevka med pasivnimi časovnimi razmejitvami, in sicer kot kratkoročno odložene prihodke, namesto med finančnimi in drugimi prihodki obračunskega obdobja, v katerem so nastali.
RTV je izkazovala za 684.081 evrov prenizke kratkoročne terjatve iz financiranja, ker je kratkoročne terjatve za obračunane zamudne obresti iz naslova nepravočasno plačanega RTV-prispevka (669.302 evrov ) in ostalih kratkoročnih terjatev do kupcev (14.779 evrov) nepravilno izkazovala med kratkoročnimi terjatvami do kupcev, ter za 179.488 evrov prenizke druge kratkoročne terjatve, ker je kratkoročne terjatve za zaračunane stroške izterjave RTV-prispevka nepravilno izkazovala med kratkoročnimi terjatvami do kupcev.
"RTV ne hrani analitične evidence terjatev do kupcev iz naslova RTV-prispevka, zato nismo mogli potrditi v izkazu prihodkov in odhodkov za leto 2022 izkazanih zneskov finančnih prihodkov za zamudne obresti (421.275 evrov) in drugih prihodkov za stroške izterjave RTV-prispevka (106.609 evrov), ki jih je RTV nepravilno evidentirala šele ob plačilu. RTV tudi ni poskrbela za pravno urejenost nepremičnega premoženja, ni sestavila obrazca Stanje in gibanje neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev v skladu s predpisi, poročila o popisu pa ni obravnaval za to pristojni organ," so še sporočili s sodišča.
Namesto odpuščanja upokojevanje
Računsko sodišče je RTV izdalo negativno mnenje tudi o pravilnosti dela poslovanja RTV, ki se nanaša na odpoved pogodb o zaposlitvi iz poslovnih razlogov v letu 2022.
"RTV dejansko ni izvajala odpuščanja presežnih delavcev, pač pa upokojevanje, saj je odločitev RTV, da se posameznega javnega uslužbenca opredeli kot presežnega delavca in se mu poda odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, temeljila izključno na izkazanem interesu zaposlenega, ki je izpolnjeval pogoje za upokojitev ali mu je do upokojitve manjkalo dve leti ali manj, da mu preneha delovno razmerje," je sodišče navedlo v ugotovitvah.
Obljubljali višje odpravnine
Zaposlene je k tej odločitvi motivirala z obljubo višje odpravnine, ki jo je upravičila z navidezno uporabo določb Zakona o delovnih razmerjih o odpuščanju iz poslovnega razloga. Računsko sodišče je ugotovilo, da RTV v nasprotju z Zakonom o javnih uslužbencih ni določila potrebnega števila javnih uslužbencev na posameznih delovnih mestih in v posamezni organizacijski enoti, kar že v temelju onemogoča opredelitev, delo katerih javnih uslužbencev je postalo nepotrebno.
V nasprotju z Zakonom o delovnih razmerjih RTV ni izkazala, da je obstajal razlog za redno odpoved pogodb o zaposlitvi javnim uslužbencem iz poslovnega razloga, saj ni izkazala, da bi ugotavljala, ali je potreba po opravljanju dela javnih uslužbencev, uvrščenih v program presežnih delavcev, sploh prenehala, ampak je odpovedala pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga vsem tistim zaposlenim, ki so izrazili interes za upokojitev.
Za najmanj sedem javnih uslužbencev je računsko sodišče lahko potrdilo, da potreba po njihovem delu zanesljivo ni prenehala, pri 3 javnih uslužbencih pa bi RTV pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi morala preveriti možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji. V nasprotju z Zakonom o delovnim razmerjih RTV kriterija za določitev presežnih delavcev ni sprejela v soglasju z reprezentativnimi sindikati. RTV je z uporabo instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in z obračunom odpravnin zaradi odpovedi pogodb o zaposlitvi javnim uslužbencem omogočila odpravnino v višjem znesku, kot bi jo prejeli, če bi se upokojili.
Zahtevajo odzivno poročilo
Računsko sodišče je od RTV zahtevalo predložitev odzivnega poročila, v katerem mora izkazati, da je pripravila načrte aktivnosti za uskladitev zemljiškoknjižnega stanja nepremičnin z dejanskim stanjem, za vzpostavitev evidentiranja zaračunanih zamudnih obresti od RTV-prispevka in ostalih kratkoročnih terjatev do kupcev med kratkoročnimi terjatvami iz financiranja in zaračunanih stroškov izterjave RTV-prispevka med drugimi kratkoročnimi terjatvami ter ob upoštevanju predpostavke nastanka poslovnega dogodka.
Poleg tega mora izdelati analizo obstoječega stanja in dejanskih potreb po delu redno zaposlenih javnih uslužbencev na posameznih delovnih mestih in v organizacijskih enotah ter izkazati, da je pripravila načrt aktivnosti za sprejem novega akta o sistemizaciji delovnih mest, ki bo odražal dejansko potrebna delovna mesta za izvajanje nalog in v katerega bo morebitna potreba po večopravilnosti vključena v skladu z Zakonom o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, dodatni plačni razredi iz tega naslova na podlagi aneksov h Kolektivni pogodbi javnega zavoda RTV Slovenija in Kolektivni pogodbi za poklicne novinarje ter Pravilnika o večopravilnosti in združevanju dela pa se bodo javnim uslužbencem prenehali določati in izplačevati.
Računsko sodišče je RTV podalo tudi priporočili za povečanje učinkovitosti izterjave kratkoročnih terjatev do kupcev in za zagotovitev ustreznega sistema evidentiranja poslovnih dogodkov v primeru še ne prejetih računov za poslovno leto.