Arbitraža, korupcija, sprava: kakšna so mnenja predsedniških kandidatov? #predsedniskih7 #video #foto

ARBITRAŽA

Kako predsedniški kandidati komentirajo postopanje slovenske politike pri uveljavitvi arbitražne sodbe?

Romana Tomc: "Sodba arbitražnega sodišča za nas ni ugodna. Izgubili smo skoraj vsa sporna ozemlja na kopnem, nismo dobili teritorialnega dostopa do morja, ki smo ga želeli. Mislim, da je ves arbitražni postopek napaka, predvsem pa je napačno vedenje slovenske diplomacije, ki zdaj brezglavo teka od medija do medija, vsak daje izjave po svoje."

Borut Pahor: "Za arbitražni sporazum, podpisan pred osmimi leti, je bilo potrebnega veliko poguma. Ta sporazum je v dobro Slovenije. Samo z dialogom – tudi s kakšno večerjo preveč, bolje kot s kakšno premalo – bomo sporazum tudi uveljavili."

Boris Popovič: "Sam sem od začetka proti sporazumu. Sporazum Drnovšek-Račan je bil za nas nedvomno boljši kot arbitražni sporazum. Morali bi počakati na uveljavitev sporazuma Drnovšek-Račan, saj brez njega Hrvaška ne bi imela prihodnosti v EU. To zamerim gospodu Pahorju, to je bilo za državo škodljivo. Če bom sam predsednik, bom sicer najprej umaknil žico z meje."

Marjan Šarec: "Potrebujemo usklajeno zunanjo politiko, ne pa tako kot zdaj, ko vsi govorijo in tvitajo vsak po svoje. Predvsem moramo pustiti, da diplomacija naredi svoje. Čas je, da se trenutni akterji umaknejo in prepustijo novim ljudem, da to uresničijo. Uveljavitev arbitražne sodbe, bilo pa je preveč zavajanja z dobrimi odnosi. Treba je povedati tako, kot je." 

Ljudmila Novak: "Meja je določena, treba jo je samo začeti izvajati. Moramo biti odločni, pravo in mednarodna skupnost sta na naši strani."

Angelca Likovič: "Slovenija je vsak dan manjša, kradejo nam zemljo. Arbitražni sporazum je za Slovenijo škodljiv."

Maja Makovec Brenčič: "Tribunal je odločil, sodba je dokončna in zavezujoča, izvajati se mora v dobri veri na obeh straneh. Govorimo o ljudeh. Ne zanemarimo šol: kam hodijo danes otroci, na kakšen način bo urejeno njihovo izobraževanje."

KORUPCIJA

Je Borut Pahor pri imenovanju senata KPK, ki ima vse manj zaupanja javnosti, naredil napako? Kdo je kriv za stanje v KPK?

Foto: Bojan Puhek Boris Popovič: "Prejšnja sestava KPK, ki jo je vodil Goran Klemenčič, je bila politična in najslabša, kar smo jih imeli. In Klemenčič je danes pravosodni minister." 

Borut Pahor: "Štefanec je nekaj zagotovo dosegel, nihče mu ne more očitati pristranskosti. Zdaj moram imenovati članico senata KPK (po odstopu Alme Sedlar, op. a.) in veste kaj? Imenoval jo bom po enakem postopku, ki omogoča izbirni komisiji, da mi vsili kandidata po lastni izbiri. Vlado sem večkrat pozval k spremembam: da jaz prevzamem vso odgovornost ali pa nikakršne. Predlog za razrešitev Štefaneca je trenutno v DZ. Zakaj ta okleva? Ker bi se vse evropske institucije oglasile in vprašale, zakaj se politika vmešava v delo institucij."

Marjan Šarec: "Verjamem, da se gospod Štefanec trudi, a menim, da je stališče predsednika države, ki se ves mandat odmika  do dogajanja v instituciji, napačno. Sam bi povedal, da sem z imenovanjem naredil napako, da bi ljudem povrnil zaupanje v institucijo. Pozval bi senat, naj razmisli o odstopu in s tem omogoči, da poskusimo znova. Politiki pa najbrž ustreza šibka komisija." 

Angelca Likovič: "KPK ima pri nas ogromno dela, a se nič ne dogaja, vse miruje. Že zdavnaj bi bilo treba Štefanečevo ekipo pozvati k odstopu."

Ljudmila Novak: "Institucije pri nas ne delujejo, pa naj gre za banke, KPK in druge, zato imamo pri nas veliko korupcije. Žrtev pa so pacienti, upokojenci in drugi."

Romana Tomc: "Mislim, da imamo v Sloveniji ugrabljeno državo. Dokler bodo predstavniki institucij imenovani v DZ, bodo to politična imenovanja. Vprašajmo se, ne glede na to, kaj menimo o uspešnosti KPK, ali je institucijam dovoljeno, da so uspešne? To je zame ključno vprašanje." 

KDAJ SE MORA PREDSEDNIK OGLASITI?

Romana Tomc: "Zame so ključne teme, ki so ključne za ljudi. To so človeške stiske, socialno področje, potem strukturna vprašanja, kot so pokojninska in zdravstvena reforma ter stanje v vojski. Predsedniki bi morali stanje spremljati in pozivati tiste, ki glasujejo, k ukrepanju."

Angelca Likovič: "Strinjam se s stališčem predhodnice. Predsednik se mora oglasiti, kadar se dogajajo krivice, kadar so prizadeti otroci. Pahorja nismo niti enkrat slišali reči, da sodstvo ni učinkovito, o tajkunih, begu mladih v tujino. Nisem ga slišala, da bi se potegnil za invalide. Pahor preveč dela na tem, da je sam sebi in vsem nam všečen. A to ni naloga predsednika države."

Borut Pahor: "Sodeloval sem s tremi vladami. Z vsemi tremi sem se trudil sodelovati. Če boste prišli na položaj predsednika države in se boste dnevno vtikali v politiko, na koncu ne boste imeli podpore za to, kar pa je vaša neposredna pristojnost. Torej imenovanja in druge naloge, ki jih ima predsednik. Jaz se bom oglasil vedno, tudi ko kakšni vladi to ne bo všeč, a ne zato, da bi bil, tako kot vi, gospa Likovič, všečen."

STANJE V SLOVENSKI VOJSKI

Ali je čas, da znova uvedemo obvezno naborništvo v Slovenski vojski? Kako rešiti slabo stanje v Slovenski vojski? 

Ljudmila Novak: "Pred leti smo pač začeli drug sistem, zdaj bo težko iti nazaj. Osebno pa menim, da ne bi bilo slabo, če bi se mladi dva ali tri mesece usposabljali v te namene. Zdaj gre 80 odstotkov denarja za plače, pa še te so slabe in vojakov imamo premalo."

SPRAVA

Kako končati razdor med levimi in desnimi?

Maja Makovec Brenčič: "Zame je to intimno vprašanje posameznika, predvsem pa je to vprašanje spoštovanja. Mladih pa s tem vprašanjem ne smemo obremenjevati. Osredinjenje sem določila kot pomembno točko svojega programa."

Borut Popovič: "Žalostno je, da se leta 2017 pogovarjamo o spravi. Mislim, da je to odgovornost politike, ki jadra na krilih nesprave. Ne morem si zamisliti, da moj sin pripelje domov dekle, katere predniki so bili domobranci. Ne predstavljam si, da bi ga o tem spraševal. Mislim, da je to stvar zgodovine. Vemo, kdo je zmagal, in zmagovalec ima vedno prav. Treba je pokopati žrtve in obsoditi krivce za povojne poboje. Ogromno otrok in žensk je bilo ubitih brez sojenja."

Borut Pahor: "Moj največji dosežek ni bil spomenik (letos postavljeni spomenik žrtvam vseh vojn, op, p.). Kar mi daje zadoščenje in moralni vzvod za naslednji mandat, je, da smo po 71 letih pokopali žrtve v Barbarinem rovu. Mislim, da je to lahko zadoščenje vseh nas. Ljudje so končno civilizirano pokopani."

POMILOSTITVE

Kako naj predsednik odloči, ali pomilostiti zapornika?

Maja Makovec Brenčič: "Predvsem bi presojala, ali je pripravljen spreobrniti pogled. Če so bila dejanja načrtovana in posameznik ni pripravljen delati na sebi, po mojem mnenju ni primeren za pomilostitev."

Ljudmila Novak: "Seveda je treba presojati od primera do primera. Sama bi se posvetovala s pravosodnim ministrom. Predvsem bi pomilostila mlade, ki imajo še vse pred seboj. Ne bi pa pomilostila lumpov, tistih, ki so nas oškodovali, in nikogar, ki bi bil v politični povezavi z menoj. Treba je preveriti, zakaj je bil nekdo kaznovan, kakšna je njegova preteklost in ali storjeno obžaluje."

Romana Tomc: "Vsekakor v zaporu sedi kdo, ki si zasluži pomilostitev. Me pa na drugi strani skrbi, kdo ne sedi v zaporu, pa bi moral." 

Angelca Likovič: "Mislim, da se mora predsednik močno poglobiti v to, koga pomilostiti. Prav gotovo ne tajkunov, tistih, ki kradejo."

Predsednik Borut Pahor je med drugim pomilostil Bahtijarja Bajrovića, lastnika Sportine in obsojenca v zadevi Istrabenz (zadevi, v kateri kazen že več let prestaja Boško Šrot, po novem pa tudi Igor Bavčar). Ali je bila to pravilna poteza?

Borut Pahor: "Na mojo mizo je prišlo 299 prošenj za pomilostitev. Komisija jih je obravnavala in mi jih sedem priporočila v pomilostitev. Štiri sem sprejel. Zakaj sem pomilostil Bahtijarja Bajrovića? Ker je eden od najostrejših tožilcev v zadevah gospodarskega kriminala dejal, da je zaradi pričanja tega zapornika lahko razkril vrsto drugih primerov. Poudarjam, da mu pomilostitev ni omogočila predčasnega izhoda iz zapora, temveč le izbris iz kazenske evidence."

Marjan Šarec: "Prej bi pomilostil očeta štirih otrok kot obsojenca v zadevi gospodarskega kriminala."

Boris Popovič: "Če prav razumem (vezano na primer Bajrovića, op. p.), je tisti, ki je poleg tega, da je kriminalec, še izdajalec, privilegiran v primerjavi s tistim, ki je samo kriminalec."