Petek, 29. 9. 2017, 19.45
7 let, 2 meseca
BORUT PAHOR (letnik 1963)
Trenutna funkcija: predsednik republike
Predlagatelj: 5.000 podpisnikov; podpirata ga SD in DeSUS
Izobrazba: univerzitetni diplomirani politolog
Življenjepis:
Je edini politik v zgodovini samostojne Slovenije, ki je zasedal tri najvišje položaje v državi.
Med letoma 2000 in 2004 je vodil državni zbor. Njegov največji madež iz tistega časa je referendum o izbrisanih, ki ga je omogočil z zamujenim rokom za pritožbo na ustavnem sodišču.
V obdobju 2009-2011 je bil predsednik vlade, ki je zgodovina ne bo pomnila po dobrem. Zamujala je z odločnimi ukrepi v boju proti krizi, Slovenijo pa je po prvem udaru svetovne finančne krize pomagala spraviti na novo recesijsko dno. Kljub temu je bil Pahor leta 2012 prepričljivo izvoljen za predsednika republike.
Dušan Semolič in Borut Pahor (skupščina junij 1990) Nekdanji maneken, mladinski funkcionar in kritik avantgardne vloge partije je v politiki od rane mladosti.
Kot 27-letnik je bil leta 1990 najmlajši delegat na zadnjem kongresu Zveze komunistov Jugoslavije, ki se je končal z odhodom slovenske delegacije. Dve leti pozneje je bil izvoljen kot poslanec, leta 1993 pa že podpredsednik Združene liste socialnih demokratov, današnje SD.
Ko je štiri leta pozneje iz rok Janeza Kocijančiča prevzel vodenje stranke, jo je v maniri svojega političnega vzornika Tonyja Blaira obrnil na "tretjo pot". SD je iz kombinacije klasične delavske stranke in nekdanje partije preoblikoval v "sodobno" socialdemokratsko stranko, pripravljeno na številne politične kompromise.
Čeprav ga je levica leta 2008 izbrala za voditelja, ki je končal prvo vladavino Janeza Janše, si te vloge v resnici nikoli ni želel. Že zadnji tedni takratne volilne kampanje, v katerih je deloval napeto in skrušeno, so nakazovali, da ga breme odgovornosti in prevelikih pričakovanj pogosto duši. Obdobje na čelu vlade ga je razgalilo kot operativno neučinkovitega vladarja, ki mu več kot vsebina pomeni forma.
Borut Pahor in nekdanja hrvaška premierka Jadranka Kosor Kljub temu se bo v zgodovino zapisal kot "oče" arbitražnega sporazuma o meji s Hrvaško, kar mu gre šteti v plus.
Pahor ima srečo ali sposobnost, da so mu volivci do zdaj oproščali vse: od slabih odločitev do specifičnega, prej nikoli videnega sloga predsednikovanja, v katerem je postal kralj – Instagrama. Včasih celo daje vtis, da napake dela namerno, da se lahko za njih opraviči.
A nikakor ga ne gre podcenjevati, saj vedno ve, kaj dela. Kot predsednik je skrbno pazil, da se ni z ničimer zameril volivcem z desnice – bazenu, s pomočjo katerega je leta 2012 premagal Danila Türka. Tudi tokrat računa, da bo enako. Nov predsedniški mandat bo zagotovo njegova zadnja pomembna funkcija v Sloveniji.
Afere:
- Afera Dimic: razkritje, da so delavci podjetja Vegrad obnavljali hišo Simone Dimic, vodje Pahorjevega kabineta v času vodenja vlade. Velenjsko gradbeno podjetje je takrat vodila pozneje obsojena Hilda Tovšak, država pa je dolgo časa stala ob strani ob zelo slabem socialnem položaju delavcev.
- Kot predsednik republike je leta 2015 pomilostil Bahtijarja Bajrovića, lastnika Sportine, ki je bil pogojno obsojen zaradi sodelovanja pri sporni preprodaji delnic Istrabenza podjetjem iz kroga Igorja Bavčarja. Pred tem je Pahor zavrnil skoraj vse prošnje za pomilostitev, ki jih je prejel v mandatu, med drugim tudi Uroša Ribiča, očeta in skrbnika štirih otrok.
- "Ajde, miška mala! To mi deli!" je spomladi 2015 Borut Pahor z odra maturantske četvorke vzklikal mladoletnim dekletom, ki so se vrtela v ritmu elektronske glasbe. Pozneje se je za svoj seksistični izpad opravičil.
Izjave:
(junij 2010; konferenca o študentskih vprašanjih)
(maj 2012; TV Slovenija)
(november 2009; TV Slovenija; Pahor se je odzval na očitke, da si s čiščenjem "kopačk" nogometašev, ki so se uvrstili na svetovno prvenstvo, nabira politične točke)
17