ROMANA TOMC (letnik 1965)

Trenutna funkcija: evropska poslanka

Predlagatelj: SDS

Izobrazba: univerzitetna diplomirana ekonomistka

Življenjepis:

Njena karierna pot se je v 90. letih prejšnjega stoletja začela na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), ki jo je tedaj vodil Jožko Čuk.

Nato je prestopila v vrste Združenja delodajalcev, kjer je vodila oddelke za ekonomske zadeve. Sodelovala je tudi v pogajanjih s sindikati. Bila je sekretarka strokovnega sveta za davčno-finančna vprašanja, ki ga je GZS ustanovila v času vlade Antona Ropa, zavzemala pa se je za znižanje davčnih obremenitev.

Na volitvah za državni zbor je za SDS prvič kandidirala leta 2004. Krepitev njene vloge v stranki je sovpadala z rastjo moči Andreja Širclja, nekdanjega državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade.

Romana Tomc in predsednik SDS Janez Janša Foto: STA , Leta 2007 jo je tedanja ministrica za delo Marjeta Cotman imenovala za državno sekretarko. Na tem položaju je bila le devet mesecev. Mesec dni po volilnem porazu SDS, ko je Tomčeva ponovno neuspešno kandidirala za poslanko, jo je odhajajoča Janševa vlada imenovala za direktorico Javnega sklada za razvoj kadrov in štipendije.

Leta 2011 je bila vendarle izvoljena za poslanko državnega zbora in nato postala njegova podpredsednica, dokler ni leta 2014 odstopila. Tedaj je bila v očeh nekaterih tujih diplomatov svež, neobremenjen veter, celo najprimernejša kandidatka za morebitno naslednico Janeza Janše, ki so ga takrat bremenile ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije (KPK).

Morda je prav zato leta 2014 kandidirala na evropskih volitvah in odšla v Bruselj. V Evropskem parlamentu je med aktivnejšimi slovenskimi poslanci. Čeprav ji je v treh letih uspelo zastaviti le okrog 40 vprašanj, se je v tem času skupaj oglasila več kot 800-krat. Navzoča je bila pri 97 odstotkih glasovanj, ki jih je v 330 primerih tudi obrazložila. To je dvakrat več od povprečja slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu.

Glasovanja Tomčeve v Evropskem parlamentu v veliki večini odražajo stališča SDS, čeprav velja za pripadnico zmernejše struje v stranki. Roko je dvignila za vse sporne trgovinske sporazume, med drugim tudi za zloglasni tajni sporazum med EU in ZDA (TTIP). Le občasno se je odločala drugače kot njeni kolegi iz Evropske ljudske stranke (EPP). Nasprotovala je recimo predlogu Evropske komisije za spremembe direktive, ki bi olajšal dostopnost do orožja.

Afere:

• Kot državna sekretarka leta 2007 svojega premoženja ni prijavila Komisiji za preprečevanje korupcije, zato je ta zahtevala, da ji trgajo desetino plače.
• Ob imenovanju za direktorico javnega sklada za razvoj kadrov jo je vlada uvrstila v 57. plačni razred - štiri razrede višje od razreda, ki bi ji pripadel po uredbi. Tej odločitvi je nasprotoval tedanji minister za javno upravo Gregor Virant.

Izjave: