Petek, 4. 11. 2016, 15.45
5 let, 3 mesece
Prvič objavljeni posnetki izpred 85 let: kako so gradili Nebotičnik #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,95
3
V začetku novembra 1931 so okrasili ljubljanski Nebotičnik in nanj obesili dva metra širok in 30 metrov dolg napis Likof, glavna gradbena dela so bila namreč končana. Okrašeno stavbo je posnel znani stavbenik Ivan Bricelj, ki je gradil Nebotičnik. Objavljamo njegove posnetke gradbenih del in pogleda z Nebotičnika.
Polde Bricelj (na desni), brat Ivana Briclja, na Nebotičniku, ko so še potekala dela. Polde Bricelj, ki je bil namestnik vodje gradnje Nebotičnika, je tudi avtor fotografije.
Ivan Bricelj, prvi mož Ljubljanske stavbene družbe, ki je gradila Nebotičnik, je bil navdušen amaterski filmar. Snemal je s 16-milimetrsko kamero.
Na prvem posnetku najprej vidimo, kako delavci gradijo stavbo. Vidi se tehnologija gradnje v tistem času: lopata, samokolnica, konjska vprega, pa tudi že mešalnik za beton, izpostavlja vnuk Ivana Briclja Andrej Mlakar, ki nam je odstopil posnetke. V časniku Slovenski narod so takrat poudarjali, da so pri gradnji porabili ogromne količine gradbenega materiala, med drugim za 44 vagonov dolg vlak železa, 3.200 kubičnih metrov betona in za 75 vagonov desk in tramov.
"Pisan kakor pester šopek"
Posnetkom gradnje sledi kader od daleč, ko so bila glavna gradbena dela končana. Dobro je viden napis Likof, ki so ga na stavbo obesili v začetku novembra 1931.
"Ves vrh nebotičnika je pisan kakor pester šopek. Z najvišjega mlaja in z dveh nižjih mlajev trepetajo v vseh barvah trakovi in z vrha se vijejo tri po 15 metrov dolge državne zastave," je 5. novembra 1931 poročal časnik Slovenski narod. Istega dne ali kakšen dan pozneje je okrašeno stavbo posnel Bricelj.
1. posnetek: gradnja Nebotičnika in likof
-> Donald Trump je zavrnil ponudbo za nakup Nebotičnika
-> Višina stolpnic v Ljubljani: kje je meja?
Pri nastanku drugega posnetka je Bricelj stal na Nebotičniku in snemal okolico. Kamero je najprej usmeril na Šelenburgovo ulico (današnjo Slovensko cesto) proti Kongresnemu trgu. Na posnetku vidimo tramvaj, ki je v Ljubljani vozil med letoma 1901 in 1958, in hiše, ki jih danes ni več.
Nato se kamera premakne na drugo stran ulice. Na posnetkih vidimo kavarno Evropa in stavbe, ki so stale na današnjem Trgu Ajdovščina. Še enkrat sledi posnetek ulice proti Kongresnemu trgu, nato pa posnetek Ljubljanskega gradu in še krožni posnetek z Nebotičnika.
2. posnetek: pogled z Nebotičnika pred 85 leti
Primerjava: kakšen je bil pogled pred 85 leti in kakšen je danes
Od tridesetih let dvajsetega stoletja se je Ljubljana močno spremenila. Mimo Nebotičnika je najprej vozil tramvaj, nato trolejbus, avtomobili in avtobusi. Danes je prenovljena Slovenska cesta odprta le še za avtobuse, pešce in kolesarje, ki sobivajo v skupnem prometnem prostoru brez prehodov za pešce in kolesarskih poti.
V spodnjem videu smo z Nebotičnika posneli iste kadre kot Ivan Bricelj pred 85 leti. Pogled je precej drugačen kot tisti, ki ga je videl Bricelj, vidimo lahko veliko novih zgradb.
V okolici Nebotičnika so danes med drugim stavba Metalke, poslovna stavba banke SKB, stolpnica Avtotehna, nova je tudi stanovanjska stavba, ki zakriva pogled na kavarno Evropa. Pri krožnem posnetku pa vidimo še več novih zgradb: blok na koncu Štefanove ulice, stolpnici TR2 in TR3, stanovanjski blok na Kersnikovi in kup drugih stavb, ki so v središču Ljubljane zrasle v zadnjih 85 letih.
Vidimo pa tudi žerjave, kjer gradijo nov hotel Intercontinental na Bavarskem dvoru, ki bo visok 81 metrov. Nebotičnik z dobrimi sedemdesetimi metri bo tako izgubil primat najvišje stavbe v središču Ljubljane.
Pogled z Nebotičnika v današnjem času (posneto s fotoaparatom)
Nebotičnik so začeli graditi leta 1930, glavna dela so bila dokončana že leto pozneje, slovesno pa so ga odprli z odprtjem kavarne februarja 1933. Po načrtih arhitekta Vladimirja Šubica ga je dal zgraditi Pokojninski zavod, ki je moral del svojega kapitala nalagati v nepremičnine.
Gradnja Nebotičnika je stala le eno četrtino gradnje sosednje palače Ljubljanske kreditne banke (danes Banka Slovenija), čeprav po kubaturi skoraj nič ne zaostaja za svojo sosedo, je pisal Slovenski narod. Kljub temu Pokojninskemu zavodu ni prinašal dobička in je obveljal za slabo naložbo.
Višina je razdelila Ljubljančane
Za kratek čas je bil Nebotičnik z dobrimi sedemdesetimi metri najvišja stavba v Srednji Evropi. Takrat so mestne oblasti prvič dovolile gradnjo stavbe, ki je bila višja od petih nadstropij. Nebotičnik se je s trinajstimi nadstropji v mestni veduti postavil ob bok Ljubljanskemu gradu.
Polde Bricelj na strehi Nebotičnika. Fotografijo je Polde Bricelj naredil na steklo.
Prav višina stavbe je Ljubljančane razdelila v dva tabora. Njegovi nasprotniki so menili, da bo pokvaril baročno podobo prestolnice, zagovorniki pa, da bo stavba, zgrajena po ameriških vzorih, Ljubljani prinesla velemestni pridih. Nekateri so stavbo poimenovali celo velenebotičnik, časnik Slovenski narod pa je novembra 1931 zapisal: "Iz Ljubljane – dolge vasi raste Velika Ljubljana."Hitra dvigala, klimatske naprave in centralna kurjava
V Nebotičnik so vgradili vse takratne pomembne tehnične novosti: hitra dvigala, klimatske naprave in centralno kurjavo na kurilno olje. Je izjemno dobro grajen in še za današnje standarde zelo dobro protipotresno zaščiten. V Nebotičniku danes najdemo odvetniško pisarno, kavarno, nočni klub, urade in stanovanja.
Leta 2007 je zgornja tri nadstropja, kjer so danes kavarna, restavracija in nočni klub, kupil avstralski Slovenec Anthony Tomažin. Za tisoč kvadratnih metrov je odštel 2,1 milijona evrov.
3