Prva poslovna stolpnica v Ljubljani je nastala po zgledu newyorške stavbe

Zgrajena je bila leta 1963 po zgledu newyorške stoplnice Seagram nemško-ameriškega arhitekta Ludwiga Miesa van der Roheja. Predstavljala je izraz sodobne slovenske arhitekture tistega časa, ki je v koraku s preostalim svetom. V skladu z gradnjo višjih stavb ob glavni cesti je Mihevc objekt nekoliko odmaknil od ulice, na ploščadi pred njo pa ustvaril tržni prostor.

60-metrska stavba, ki je bila zgrajena za metalurško podjetje, je postala ena od arhitekturnih znamenitosti Ljubljane. Njeno vsebino in namembnost ob nastanku je nakazovala tudi njena zunanjost – tehnološko dovršena in inovativna fasada iz aluminija.

Plašč zgradbe, narejen iz aluminijastih plošč, ki so predstavljale novost v gradbeni tehnologiji, je oblikoval Branko Krašovec.

Plašč zgradbe je oblikoval Branko Krašovec. Aluminijaste plošče, ki so predstavljale novost v gradbeni tehnologiji, so bile poklon takratnemu napredku domače stroke in njegov simbol.

Korenine Metalke vodijo v 19. stoletje

A zgodba Metalke se ni začela s stolpnico Eda Mihevca, temveč veliko prej, v 19. stoletju, natančneje leta 1878 z manjšo trgovino s kolonialnim blagom in železnino v Ljubljani. Na pročelju prodajalne, ki se je hitro širila, je takrat pisalo Carl Kauscheg, bila pa je v lasti uspešnega trgovca Karla Kavška.

Po njegovi smrti sta leta 1899 trgovino prevzela njegova pomočnika in jo preimenovala v Schneider & Verovšek. Iz majhne prodajalne z mešanim blagom je počasi nastala specializirana trgovina z gradbenim materialom, železnino ter stroji za poljedelstvo in proizvodnjo. Postala je pojem tehnične trgovine.

Na lokaciji današnje Metalke so pred letom 1960 stale stanovanjske stavbe (foto: Miloš Švabić, hrani: arhiv muzeja MNZS).

Pod tem imenom je podjetje delovalo do leta 1947, ko je z odločbo vlade ljudske republike Slovenije postalo Trgovsko podjetje Železnina Ljubljana. Z intenzivnim razvojem je kmalu postalo sodobno trgovsko podjetje, ki so ga leta 1956 preimenovali v Metalko.

Sprva se je Metalka ukvarjala s prodajo tehnične železnine, pozneje je začela uvažati tudi črno metalurgijo. Postala je eno najpomembnejših podjetij v nekdanji Jugoslaviji, ki je vstopilo tudi na evropski in ameriški trg. Predstavništva je imelo po Evropi, lastno podjetje pa tudi v Chicagu.  

V začetku šestdesetih let so podrli hiše na lokaciji, kjer stoji današnja Metalka, in začeli gradnjo stolpnice.  

Po podrtju stanovanjskih stavb, pred gradnjo stolpnice (leto 1961, foto: Svetozar Guček, hrani: MNZS).

Gradnja Metalke (foto: Marjan Ciglič, hrani: MNZS).

Metalka na silvestrovo konec 60. let (foto: arhiv Martina Rotovnika, oblikovalca in urednika Facebookove strani Stare fotografije in razglednice).

Metalka z zadnje strani pred letom 1973 (foto: arhiv Martina Rotovnika, oblikovalca in urednika Facebookove strani Stare fotografije in razglednice).

Pred letom 1973, ko je Metalka imela trgovino na Gosposvetski 4, v zgradbi na levi strani fotografije (foto: arhiv Martina Rotovnika, oblikovalca in urednika Facebookove strani Stare fotografije in razglednice).
 

Od blagovnice do delniške družbe

Za pomemben mejnik Metalke velja leto 1973, ko je stolpnica dobila prizidek, v njem pa veleblagovnico. Ob odprtju je to bila največja tehnična trgovina v Jugoslaviji. Danes imajo v stoplnici svoje pisarne različna podjetja in organizacije.

Rušenje objektov ob Metalki, približno leta 1974 (foto: Boris Rotovnik, iz arhiv Martina Rotovnika).

Konec osemdesetih let, leta 1989, se je podjetje Metalka razdelilo na pet samostojnih podjetij – Metalka Trgovina, Metalka Commerce, Metalka Zastopstva, Metalka Računalniški inženiring in Metalka Trading. Kot delniška družba se je Metalka Trgovina registrirala po končanem procesu lastninskega preoblikovanja leta 1998. Hkrati s spremembo lastniške strukture, kar se je zgodilo v začetku leta 2001, je Metalka Trgovina vstopila tudi v obdobje prestrukturiranja svojih dejavnosti.

Leta 2010 se je družba Metalka Trgovina iz delniške družbe preoblikovala v družbo z omejeno odgovornostjo, v celoti pa jo je prevzela družba Facig Handelsgesellshaft Wien.

Stavba Metalke je povezana tudi s podhodom Ajdovščina

Podzemno pot med Metalko in Figovcem so zgradili leta 1976, da bi povezali obe strani Ajdovščine, trga na križišču Slovenske in Gosposvetske, ki nosi ime po ajdovskem oz. poganskem pokopališču, umeščenem zunaj mestnega obzidja Emone. Njegove ostanke so našli že ob postavljenju temeljev za Tavčarjevo palačo oz. palačo Evropa leta 1868, pozneje ob rekonstrukciji tedanje Titove ceste, današnje Slovenske ceste, in nato ob pripravah za gradnjo Metalke. Najdene sarkofage in žare hranijo v Narodnem muzeju.

Podhod Ajdovščina je v svojem času veljal za najsodobnejšega, pa vendar je ob nastajanju povzročil veliko nezadovoljstva, saj je gradnjo spremljalo polno zapletov, dolgo in velikokrat je bil zaradi tega ohromljen tudi promet. V Delu so tako 8. aprila 1976 zapisali: "Egipčani so gradili piramide, Ljubljančani podhod na Ajdovščini." 

Podhod Ajdoviščina, ki je ob nastanku veljal za enega najsodobnejših podhodov v mestu, je med gradnjo, ker je potekala dolgo in je velikokrat ohromila promet, povzročal veliko nezadovoljstva med Ljubljančani in Ljubljančankami.

Podhod Ajdovščina – časovna kapsula

Čeprav v podhodu Ajdovščina obratujejo nekateri lokali in prodajalne, podobno velja za stavbo nekdanje veleblagovnice Metalka, gre za dokaj zapuščen in pozabljen prostor. Nekdaj najsodobnejši mestni prehod v podzemlju je danes vse prej kot to. Predstavlja spomin na neki drugi čas, je svojevrstna časovna kapsula, v kateri je zamrznjena preteklost, ki se seseda sama vase.

Tako se tudi okoli stoplnice Metalka danes v prostoru srečujejo različna mestna in družbena obdobja. To lahko potrdi že, če stopimo nekaj korakov naprej do Nazorjeve, mimo zaprte nekdanje modne hiše, v bližini katere so tudi lokali, ki so zamenjali že več scen. A to je le ena od sprememb v prostoru, povezanih s širšim družbenim in gospodarskim kontekstom.

Okoli stoplnice Metalka se danes v prostoru srečujejo različna mestna in družbena obdobja