Kako je Donald Trump zavrnil ponudbo za nakup ljubljanskega Nebotičnika

Slovenski poslovnež iz Toronta Marko Bricel – sin znanega stavbarja Ivana Briclja, ki je gradil Nebotičnik – je pred dobrimi desetimi leti pri Donaldu Trumpu preverjal, ali bi ga morda zanimal nakup te znamenite ljubljanske stavbe.

Bricel: Stavba je bila zanemarjena, Trump bi jo lahko rešil

"Ideja o morebitnem nakupu Nebotičnika oziroma ponudbi Trumpu je bila moja. Videl sem, da je bila zgradba zaradi finančnih težav lastnikov zelo zanemarjena. Kot sinu lastnika Ljubljanske gradbene družbe, ki je gradila stavbo, mi je bilo žal videti tako pomembno stavbo v takšnem stanju," nam je povedal Bricel.

"Vedel sem, da bi Trumpovo lastništvo rešilo Nebotičnik," je dejal Bricel, ki je ob selitvi v tujino zaradi lažje izgovorjave iz priimka odstranil črko 'j'.

Preberite še:

-> Kako bo novi predsednik ZDA Donald Trump vplival na Slovenijo
-> Klemen Slakonja se v glasbenem spotu norčuje iz Donalda Trumpa #video
-> Sevniške poti prve dame ZDA #foto
-> Prvič objavljeni posnetki izpred 85 let: kako so gradili Nebotičnik #video

"Z zanimanjem je prebral knjigo o Nebotičniku"

V stik s Trumpom, ki je poročen s Slovenko Melanijo Knauss, je Bricel prišel prek družinske prijateljice, Tržačanke Gianne Lahainer-Lombardi, ki je bila podpredsednica podjetja Trump Towers.

Bricel je Trumpu poslal knjigo Ljubljanski Nebotičnik: denar in arhitektura, ki jo je napisal arhitekturni zgodovinar Bogo Zupančič. "Angleški del knjige naj bi Trump z zanimanjem prebral," nam je povedal Bricel. Bricel se je takrat pri Zupančiču pozanimal, koliko je Nebotičnik vreden in kdo so lastniki stavbe.

Bogo Zupančič nam je povedal, da ga je Bricel vabil, naj pride z njim v New York, kjer bi Trumpu osebno predstavil to ljubljansko znamenitost, a je nakup prej padel v vodo. Tako Bricel sploh ni navezal stikov z lastniki Nebotičnika, v katerem je poleg kavarne, restavracije in poslovnih prostorov tudi veliko stanovanj.

Trump: Ne bi zmogel še enega projekta

Trump je v pismu Briclu, ki ga hranimo v uredništvu, napisal, da je počaščen, da mu je Bricel predstavil projekt nakupa Nebotičnika. "Ne dvomim, da bi bil projekt, ki ste ga predlagali, uspešen. A trenutno imam tako veliko nedokončanih zadev tukaj, v ZDA, da ne bi zmogel še ene," je zapisal Trump in se Briclu zahvalil za "odlično knjigo" o Nebotičniku.

Anthony Tomažin je za zgornja tri nadstropja leta 2007 odštel 2,1 milijona evrov. Foto: Matej Leskovšek Iz Ljubljane — dolge vasi raste Velika Ljubljana

Nebotičnik so začeli graditi leta 1930, glavna dela so bila dokončana že leto pozneje, slovesno pa so ga odprli z odprtjem kavarne februarja 1933. Po načrtih arhitekta Vladimirja Šubica ga je dal zgraditi Pokojninski zavod, ki je moral del svojega kapitala nalagati v nepremičnine. Za kratek čas je bil z dobrimi sedemdesetimi metri najvišja stavba v Srednji Evropi.

Prav višina stavbe je Ljubljančane razdelila v dva tabora. Nasprotniki so menili, da bo Nebotičnik pokvaril baročno podobo prestolnice, zagovorniki pa, da bo stavba, zgrajena po ameriških vzorih, Ljubljani prinesla velemestni pridih. Nekateri so stavbo poimenovali celo velenebotičnik, časnik Slovenski narod pa je novembra 1931, ko so bila večja dela končana, zapisal: "Iz Ljubljane — dolge vasi raste Velika Ljubljana."

Hitra dvigala, klimatske naprave in centralna kurjava

V Nebotičnik so vgradili vse takratne pomembne tehnične novosti: hitra dvigala, klimatske naprave in centralno kurjavo na kurilno olje. Je izjemno dobro grajen in še za današnje standarde zelo dobro protipotresno zaščiten. V Nebotičniku danes najdemo odvetniško pisarno, kavarno, nočni klub, urade, od 6. do 9. nadstropja pa so stanovanja. Lastništvo Nebotičnika je tako precej razpršeno. Leta 2007 je zgornja tri nadstropja, kjer so danes kavarna, restavracija in nočni klub, kupil avstralski Slovenec Anthony Tomažin. Za tisoč kvadratnih metrov je odštel 2,1 milijona evrov.