Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Četrtek,
25. 1. 2024,
20.03

Osveženo pred

2 meseca, 3 tedne

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,02

Natisni članek

infrastruktura promet promet Primorska gospodarstvo GZS

Četrtek, 25. 1. 2024, 20.03

2 meseca, 3 tedne

Primorsko gospodarstvo si želi boljšo prometno infrastrukturo

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,02
Gospodarska zbornica Slovenije | Na tradicionalnem dogodku, ki ga organizirajo tri regionalne gospodarske zbornice, so gospodarstveniki opozorili tudi na potrebo po logističnih, industrijskih in obrtnih conah. | Foto STA

Na tradicionalnem dogodku, ki ga organizirajo tri regionalne gospodarske zbornice, so gospodarstveniki opozorili tudi na potrebo po logističnih, industrijskih in obrtnih conah.

Foto: STA

"Primorska ima zaradi svoje geostrateške lege velik potencial, vendar jo pestijo omejitve predvsem na področju prometne infrastrukture", je na srečanju gospodarstvenikov Primorske uvodoma poudaril predsednik GZS Tibor Šimonka. Izpostavil je med drugim drugi tir, ki sicer zamuja nekaj desetletij, ki pa ne bo rešil vseh težav. Na tradicionalnem dogodku, ki ga organizirajo tri regionalne gospodarske zbornice, so gospodarstveniki opozorili tudi na potrebo po logističnih, industrijskih in obrtnih conah, na dolgotrajne postopke umeščanja v prostor, na pretirano birokratizacijo in nepotrebno centralizacijo.

Modernizirati in pospešiti bi morali celotno železniško omrežje, če želimo, da bodo proge ustrezale evropskim standardom. "Dograditi bi morali cestno omrežje, s čimer bi omogočili gospodarski razvoj tudi v bolj odročnih primorskih krajih, lokalne prebivalce pa odrešiti tranzitnega prometa," je še dodal Šimonka in pri tem opozoril predvsem na avtocestni krak do Jelšan in obalno hitro cesto.

Pred letošnjim dogodkom so se prvič sestali upravni odbori vseh treh regijskih zbornic, ki so sprejeli t. i. Lipiško izjavo, v kateri so izpostavili splošna pričakovanja gospodarstva po stabilnem, predvidljivem in konkurenčnem poslovnem okolju ter izpostavili konkretna pričakovanja primorskih podjetij, med drugim po boljši prometni infrastrukturi, decentralizaciji in manjši birokratizaciji.

Obremenitev gospodarstva z davki in prispevki je nadpovprečna 

Matevž Frangež, državni sekretar na gospodarskem ministrstvu, je govoril o cilju države, ki želi dodano vrednost do leta 2030 povečati na sto tisoč evrov. Prepričan je, da je cilj dosegljiv, če bomo pravilno ukrepali in sodelovali. "Vsem nam mora biti v interesu, da sedemo za skupno mizo, zato sem vesel, da je prišlo do srečanja med gospodarstveniki in predsednikom vlade, da sta bili ustanovljeni dve delovni skupini, ena za davke, ki naj bi razbremenila gospodarstvo, in druga, ki se bo ukvarjala z debirokratizacijo," je dejal. 

Priznal je, da je obremenitev gospodarstva z davki in prispevki nadpovprečna, vendar je hkrati izpostavil, da so tudi potrebe družbe vse večje, zato bo treba ob razbremenitvi gospodarstva poiskati druge finančne vire. Omenil je zajetne subvencije, ki bodo letos namenjene gospodarstvu za zeleni prehod industrije. Na gospodarskem ministrstvu močno podpirajo tudi startup podjetja, lesno, vesoljsko industrijo in seveda turizem. Opozoril je še, da mora Slovenija izkoristiti prihodnja leta za črpanje kohezijskih sredstev, ker bo z morebitnim vstopom Ukrajine v EU teh sredstev, namenjenih Sloveniji, bistveno manj.

Prednostni projekt je sanacija prometne infrastrukture po poletnih poplavah 

Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Andrej Rajh je med prednostnimi projekti letošnjega leta navedel sanacijo prometne infrastrukture po poletnih poplavah. Je pa napovedal skorajšnjo izgradnjo serminske in bertoške upadnice. Na področju železnice je izpostavil gradnjo drugega tira in povedal, da se zdaj že umešča v prostor tudi druga trasa tega tira. "Modernizacija železniške infrastrukture vzdolž celotnega železniškega križa se pospešeno nadaljuje. Če želimo do leta 2030 ohraniti evropske koridorje skozi Slovenijo, moramo doseči povprečno hitrost vlakov sto kilometrov na uro", je spomnil Rajh.

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je govoril o gospodarski koordinaciji štirih zamejskih organizacij: "Gospodarstvo v zamejstvu je pomembno za obstoj slovenske skupnosti, zato je ključno, da ga podpremo. Hkrati pa s tem spodbujamo stike s slovenskimi podjetji," je dejal in napovedal strategijo, vezano na povratek Slovencev, ki so se izselili v tujino. Pregledali so prakso drugih držav in zdaj pripravljajo ciljne ukrepe ter seznam zakonov, ki jih bo treba spremeniti.

V zadnjih petih letih se je dodana vrednost Primorske v povprečju povečala za 5,5 odstotka na leto

Boštjan Jerončič, predsednik Severnoprimorske gospodarske zbornice, je izpostavil potrebo po stabilnem in konkurenčnem gospodarskem okolju, kar pogrešajo tudi primorski gospodarstveniki, čeprav je regija med bolj propulzivnimi v Sloveniji. Goriška, Obalno-Kraška in Primorsko-Notranjska regija so namreč v letu 2022 ustvarile skupaj kar 14 milijard evrov čistih prihodkov od prodaje, od tega 6,5 milijarde evrov izvoza, pri čemer so izvoz v zadnjih petih letih v povprečju povečevale za osem odstotkov na leto.

Podjetja v teh regijah ustvarijo na tujih trgih skoraj polovico prodaje, od tega tri četrtine na trgih EU. Gospodarske družbe Primorske so v letu 2022 predstavljale dobro desetino dodane vrednosti vseh gospodarskih družb v Sloveniji oziroma tri milijarde evrov. V zadnjih petih letih se je dodana vrednost Primorske v povprečju povečala za 5,5 odstotka na leto. Na zaposlenega so družbe ustvarile 53 tisoč evrov dodane vrednosti. Najpomembnejše dejavnosti, gledano z vidika dodane vrednosti, so promet, predelovalne dejavnosti, trgovina in gradbeništvo. Vseh delovno aktivnih oseb na Primorskem, kar vključuje zasebni in javni sektor, pa je bilo novembra lani 115 tisoč, kar predstavlja 12 odstotkov na ravni države, je pojasnil Jeronič. 

Valjuhunova ulica
Novice Ta cesta v Ljubljani bo v soboto zaprta za ves promet
Tacen križišče
Novice S slovenskih cest: to si je v križišču privoščil voznik #video
Dušan Mes
Novice Razlog za tragično železniško nesrečo človeška napaka, prometnik pred nesrečo opravil zasebni klic #video

 

Ne spreglejte