Ponedeljek, 3. 2. 2020, 4.00
3 leta, 10 mesecev
Prenove kolesarskih stez: konec rodeo odsekov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,59
4
Kolesarjenje je ob slabem javnem prometu vse bolj priljubljen način za potovanje po prestolnici.
Kolesarjenje je v Ljubljani v porastu že nekaj let. Vseeno še vedno ostajajo črne oziroma nevarne točke. Občina je napovedala rešitve dveh prometnih kolesarskih vpadnic.
Potovanje s kolesom je v Ljubljani ob neučinkovitem javnem prometu in vse pogostejših gnečah na vpadnicah vse bolj priljubljeno. Po ocenah občine naj bi bilo 16 odstotkov vseh potovanj opravljenih prav s kolesom. K dvigu te številke je zelo pripomogel tudi sistem izposoje koles BicikeLJ.
Na Mestni občini Ljubljana (MOL) se radi pohvalijo, da so mesto, prijazno do kolesarjem, da je urejenih več kot 300 kilometrov kolesarskih poti, ob tem pa bodo gostili tudi konferenco Velo-city, ki velja za pomembno srečanje na področju kolesarstva.
Dve veliki težavi: ob Dunajski in Tržaški
Leta 2016 so števci v Ljubljani zabeležili 3,8 milionov voženj kolesarjev, leta 2017 3,7 in leta 2018 3,9 milijonov.
Vseeno med 300 kilometri urejenih kolesarskih poteh najdemo tudi takšne, ki niso tako zelo urejene in so črne pike v kolesarski infrastrukturi.
Ena od novejših je zelo prometno križišče pred Bavarskim dvorom, kjer so pri zavijanju avtomobilov z Dunajske na Tivolsko uvedli dvojni nesemaforiziran zavijalni pas.
Zelo problematična je tudi kolesarska steza ob Dunajski poti v smeri proti obvoznici, saj je pri Bežigrajskih dvorih zaradi gradbene ograje, ta tam stoji že več let, zožena, ob tem pa si jo kolesarji delijo še s pešci.
Od bolj prometnih poti je v slabšem stanju tudi kolesarska steza ob Tržaški cesti, ki je večkrat prekinjena in speljana po stranskih ulicah.
Za prenove več kot 10 milijonov evrov
Dve od zgoraj treh naštetih črnih točk želijo na občini v prihodnjih letih odpraviti oziroma izboljšati njihovo stanje.
Občina je v začetku januarja objavila, da išče izvajalce, ki bodo izboljšali poti ob Tržaški cesti, projekt pa bo vreden skoraj sedem milijonov evrov (od tega pričakujejo, da bodo 2,4 milijona evrov dobili iz evropskega proračuna).
V okviru prenove bodo zagotovili neprekinjeno kolesarsko pot, za kolesarje pa bo namenjena 1,5 metra široka kolesarka steza, ki bo od peščev ločena z drevoredom. Ob prenovi kolesarske steze bodo prenovili tudi deset avtobusnih postajališč, sočasno pa bodo izvedli tudi prenovo plinovoda in vročevoda.
Na novo bodo uredili tudi kolesarsko stezo ob Dunajski, kjer bodo za prenovo porabili 6,5 milijona evrov.
V zadnjem desetletju je bilo izvedenih kar nekaj dobrih ukrepov
V Ljubljanski kolesarski mreži pozdravljajo odločitev, da bodo prenovili dve pomembni vpadnici. "Kot je ugotovil že MOL, je stanje nezadovoljivo, neudobno in nevarno. Predvsem zaradi nezveznosti in dotrajanosti površin, ozkih stez, dotrajanih robnikov, rodeo odsekov pri uvozih," pojasnjuje predsednica Lea Rikato Ružić.
Lea Rikato Ružić, predsednica Ljubljanske kolesarske mreže
Ružičeva dodaja, da je Ljubljana mesto, prijazno do kolesarjev, saj jih sicer ne bi bilo toliko. "V zadnjem desetletju je bilo izvedenih kar nekaj dobrih ukrepov, imamo razmeroma visok delež kolesarjenja. Kolesarijo tako mladi kot starejši, moški in ženske, kar je dober kazalnik," meni Rikato Ružičeva in dodaja, da se moramo primerjati z najboljšimi.
Po šolskem sistemu bi ljubljansko kolesarsko infrastrukturo ocenila s slabo trojko. "Če dobi Nizozemska oceno pet in Anglija ena, smo mi nekje na zlati sredini. Dejstvo je, da smo daleč za Nizozemci, Danci ter nekaterimi nemškimi, švedskimi in belgijskimi mesti, smo pa večinoma pred Angleži, Francozi, jugom in vzhodom Evrope," meni Rikato Ružičeva in opozarja predvsem na to, da je MOL še vedno bolj naklonjen avtomobilskemu prometu.
Bonton pride z infrastrukturo
Ob izboljšanju infrastrukture je pomembna tudi kolesarska kultura, saj je promet sestavljen iz različnih udeležencev in sožitja med njimi.
"Menimo, da je kolesarska kultura odraz dveh stvari. Ena je čisto preprosto odraz družbe in udeležencev v prometu na sploh, saj vidimo, da je tudi med vozniki postalo že kar normalno, da se vozijo s telefonom v roki ali v rdečo luč ali da se ne ustavijo pri prehodu za pešce. Prekrške delajo ljudje, ne kolesarji ali vozniki. Drugo pa je dejstvo, da bonton pride z infrastrukturo," razlaga Rikato Ružičeva.
4