Torek, 1. 4. 2025, 15.58
1 dan
Podjetja in zaposleni se lahko vnovič pridružijo pobudi kolesarjenja v službo #video
Podjetja in zaposleni lahko letos vnovič sodelujejo v nacionalni pobudi Polni zagona kolesarimo v službo. Začetek akcije, ki poteka od 31. marca do 25. maja, so organizatorji danes obeležili s posebnim dogodkom v Ljubljani. Kot so izpostavili, odziv sodelujočih iz leta v leto raste, skupno pa se jim je do zdaj pridružilo 3.500 kolesarjev.
"Več kot polovica naših poti je krajših od dveh kilometrov in to so res tako kratke razdalje, da bi jih marsikdo lahko prehodil ali prekolesaril, vsaj del poti. S to akcijo želimo ozaveščati o teh nepotrebnih in neracionalnih vsakdanjih poteh, ki jih opravimo z avtomobilom, in na neki način ponuditi alternativo," je o namenu akcije, ki teče že četrto leto, za STA povedala vodja projekta na IPoP – Inštitutu za politike prostora Nela Halilović.
Ob tem je izrazila veselje nad naraščajočim številom sodelujočih v pobudi. "Skupaj se nam je do zdaj pridružilo 3.500 kolesarjev. Medtem ko je bilo prvo leto z nami pet delodajalcev, jih je bilo lani že 55, letos pa se nam je samo v 24 urah pridružilo 53 delodajalcev," je ponazorila.
Po besedah Halilović imajo udeleženci zdaj osem tednov časa, da sedejo na kolo in spoznajo prednosti kolesarjenja oziroma ugotovijo, katera pot do službe ali do opravka je najhitrejša s kolesom. Pobudi se lahko pridružijo tudi manjše skupine zaposlenih. "Najbolje je, da so v timu tisti, ki že kolesarijo, da povabijo v skupino nekoga, ki še ni čisto prepričan o kolesarjenju na delo in mu na tak način v bistvu nudijo podporo, ga spodbujajo, da sede na kolo," je dejala.
Organizatorji udeležencem pripravili nagrade
Za dodatno spodbudo so organizatorji pripravili tudi tedenske nagrade in glavno nagrado – kolesarsko doživetje na Nizozemskem. Delodajalcem je letos na voljo tudi poseben uporabniški profil, prek katerega lahko sproti spremljajo podatke o prevoženih kilometrih zaposlenih. To lahko sicer počnejo ne samo v osmih tednih akcije, temveč vse leto.
O pomembnosti pobude je na današnjem dogodku spregovoril tudi državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl. "Kolesarjenje v službo je koristna dejavnost. Koristna za posameznika, ki se s tem počuti bolje in na prijeten način začne dan, za našo družbo, ker prispeva k boljšemu varovanju okolja, ter tudi za delodajalce. Statistike kažejo, da so delavci, ki kolesarijo v službo, uspešnejši pri svojem delu in bolj zadovoljni," je podčrtal.
Med glavnimi aktivnostmi ministrstva je izpostavil predvsem finančne spodbude za izgradnjo primerne infrastrukture za kolesarjenje. Letos sta po njegovih besedah aktualna dva javna razpisa za izgradnjo kolesarske infrastrukture – razpis v okviru celostnih teritorialnih naložb za mestne občine in razpis, namenjen preostalim občinam. "Občine in regije podpiramo tudi pri pripravi občinskih regionalnih prometnih strategij, kjer morajo kolesarske poti postaviti ob bok drugim oblikam mobilnosti, da kolesarjem omogočijo čim bolj varne in učinkovite poti," je še poudaril Vajgl.
Mnoge koristi kolesarjenja v službo
Pobudi Polni zagona kolesarimo v službo se je letos aktivno pridružila tudi Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), saj se zavedajo odgovornosti gospodarstva do okolja. Kot je povedala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal, so del zanimivega projekta, ki ga tudi sami živijo. "Kolesarjenje v službo ni le praktična rešitev, temveč simbol trajnostnega načina razmišljanja, življenja v sozvočju z naravo, odgovornost do prihodnjih generacij in skrb za lastno zdravje," je poudarila in dodala, da tudi njej sami kolo predstavlja pogosto izbiro za pot v službo.
Da je pomembno spodbujanje ljudi k uporabi kolesa predvsem na kratkih vsakodnevnih razdaljah, pa je izpostavil nizozemski veleposlanik v Sloveniji Johan Verboom. "Na Nizozemskem je 17 milijonov prebivalcev in 23 milijonov koles, kar pomeni, da je koles več kot prebivalcev. S kolesi opravimo tudi več kot 25 odstotkov poti," je dejal Verboom in dodal, da si želijo ta odstotek še povečati. Za spodbujanje uporabe kolesa kot prevoznega sredstva v državi je po njegovih besedah pomembna kolesarska infrastruktura, vzpostavitve katere so se na Nizozemskem strateško lotili že sredi 90. let prejšnjega stoletja.