Premier Golob napovedal obdavčitev bilančne vsote bank

Kot je v Odmevih na TV Slovenija opozoril Golob, so banke na neki način zmagovalke zadnjih let, tudi z vidika ekstremnih dobičkov. "Ne samo v Sloveniji, v vsej Evropi se uvajajo nove obdavčitve. Tudi Slovenija bo šla v tej smeri, vpeljala bo obdavčitev po bilančni vsoti bank. To bo najverjetneje določeno v zakonu o obnovi in razvoju, kjer bodo bilančne vsote bank obdavčene v višini 0,2 odstotka," je pojasnil Golob.

Dodal je, da se je po prvem sestanku z vodstvi bank zgodil pomemben premik. "Do tega sestanka so bile obresti na depozite v Sloveniji najnižje v Evropi. Danes niso več. Banke so po sestanku začele dvigovati obresti, ki jih priznavajo slovenskim prebivalcem. To se je zgodilo skrajni čas. Gre za prvi uspeh aktualne vlade, nikogar drugega, čeprav gre za prostovoljni ukrep," je poudaril Golob.

Pojasnil je še, da bo vlada dve milijardi evrov, torej razliko med 4,7 milijarde evrov neposredne škode poplav in 6,7 milijarde evrov, kolikor naj bi namenili za obnovo in razvoj, iskala v zadolževanju. "Zagotovo je lahko ena izmed oblik zadolževanja tudi izdaja dolgoročnih državnih obveznic. Če bo treba, a ni nujno, da bo. Ker se bodo obresti na depozite prebivalcev še dvigovale, bo to najverjetneje zadoščalo, da bodo banke varčevalne vloge tudi ustrezno obrestovale," je na vprašanje o morebitni aktivaciji okoli 26 milijard evrov prihrankov slovenskih gospodinjstev odgovoril Golob.

Novice Po poplavah pri nas prizadeta že tretja Volkswagnova tovarna

Od gospodarstvenikov prejeli za 340 milijonov evrov vlog

Po Golobovih ocenah bo prva uradna ocena škode znana v prihodnjih dneh. Doslej so dobili podatke od 110 občin, ki so sicer imele čas do 1. septembra, skoraj 70 jih te naloge še ni izpolnilo. "Podaljšali bomo rok, ampak to je res skrajni rok, do 5. septembra, do tedaj moramo imeti podatke. Šele takrat bomo lahko govorili o prvih predhodnih ocenah škode," je dejal in dodal, da so doslej iz gospodarstva dobili za 340 milijonov evrov vlog.

Posebej je opozoril na transparentnost porabe denarja in poudaril, da je v drugem interventnem zakonu jasna zaveza, da bo vsak evro, ki bo šel za intervencijo, sanacijo, obnovo in razvoj, javno razkrit. "Ne želimo, da bo kdorkoli špekuliral ali vnaprej razmišljal, da bi prišel do lahkega zaslužka," je dejal.

Reforme potekajo z enakim tempom

Glede aktualnih reform je pojasnil, da potekajo z enakim tempom: v zdravstvu reforma, ki ostaja ključna prioriteta vlade, teče naprej, prenova plačnega sistema v javnem sektorju pa je bila po njegovih besedah že večkrat prekinjena, zato verjame, da bo znova stekla. Razhajanja so le, ali bodo tudi zaposleni v javnem sektorju razumeli, da so proračunske prioritete v letih 2023 in 2024 usmerjene k ljudem, ki so izgubili vse, je menil.

Ime novega ministra oz. ministrice za zdravje naj bi bilo znano konec meseca, se pa v četrtek sestane strateški svet za zdravstvo, na katerem bodo predstavili časovnico in ukrepe v prihodnjih mesecih. Ukrepe, kot je poudaril, pripravlja "stroka, ne vlada, ko bo znano, kateri so ti ukrepi, ki bodo šli v izvajanje, bomo o njih obvestili javnost".

Novice Mesec: Ključno je, da solidarnostna pomoč pride v prave roke in hitro

Novice Pozor, z naplavljenim muljem le v rokavicah, otroci pa naj se z njim ne igrajo