Sobota, 6. 4. 2024, 9.42
3 tedne, 4 dni
Predlog zakonskih sprememb o sobodajalstvu kmalu v javni obravnavi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,17
Na srečanju z župani je bilo govora o različnih časovnih omejitvah za oddajanje, sprva o največ enem ali dveh mesecih, sedaj pa že o štirih mesecih oddajanja na leto.
Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport se že dlje časa ukvarjajo s pripravo zakonskih sprememb, ki naj bi omejile kratkoročno oddajanje stanovanj v turistične namene. Glede načrtovanih sprememb in časovnih omejitev oddajanja je še veliko neznank, osnutek zakona naj bi bil pripravljen še ta mesec, nato bo sledila javna obravnava.
Generalna direktorica direktorata za turizem Dubravka Kalin je po srečanju z župani zgornje Gorenjske in Posočja ta teden povedala, da naj bi predlog zakona dali v javno obravnavo konec meseca. "Zdaj pripravljamo končno verzijo osnutka in jo usklajujemo z deležniki," je dejala Kalinova in pojasnila, da bi se še pred javno obravnavo predloga radi vsaj institucionalno poenotili, da bo končno oblikovanje in sprejemanje zakona nato lažje.
Z vsemi deležniki po njenih besedah usklajujejo tudi časovne in lokacijske omejitve, ki jih bo predvidel zakon. Glede časovne omejitve, ki povzroča največ razburjenja, je že pred tem dejala, da je v igri več scenarijev, da pa bodo za sobodajalstvo določene omejitve. Govora je bilo o različnih časovnih omejitvah za oddajanje, sprva o največ enem ali dveh mesecih, sedaj pa že o štirih mesecih oddajanja na leto.
Turizem v Sloveniji neenakomerno razvit
"Osnovna težava, s katero se srečujemo pravzaprav na vsakem koraku, je, da turizem v Sloveniji ni enakomerno razvit. Imamo izredno obremenjena turistična območja in imamo območja, kjer se turizem šele razvija. Zato skušamo s tem zakonom najti takšno dikcijo, ki bo omogočala prilagoditve glede na lokalne potrebe," je dejala Kalin.
"Osnovna težava, s katero se srečujemo pravzaprav na vsakem koraku, je, da turizem v Sloveniji ni enakomerno razvit. Imamo izredno obremenjena turistična območja in imamo območja, kjer se turizem šele razvija. Zato skušamo s tem zakonom najti takšno dikcijo, ki bo omogočala prilagoditve glede na lokalne potrebe," je dejala Dubravka Kalin.
Njene besede je po torkovem srečanju na Bledu potrdil tudi minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han: "Moramo vedeti, da so v državi različni problemi. Bled, Kranjska Gora, Bohinj, Ljubljana imajo seveda druge težave kot Ljutomer, Ormož ali Šmarje pri Jelšah." Ob tem je zagotovil, da gredo z zakonom v pravo smer. "Pri Airbnbju je tako, da bomo dali bistveno več možnosti lokalnim skupnostim, da bodo zadeve na nek način omejevale," je pojasnil.
Več odločanja lokalnim skupnostim
"Razmišljanja gredo v smeri, da bi vsaj del možnosti za odločanje prepustili lokalnim skupnostim, ki se bodo lahko odločale na podlagi prostorskih načrtov in eventualno tudi analiz nosilne zmogljivosti destinacije, kar je seveda pomembno zlasti pri najbolj obremenjenih," je že januarja za STA pojasnila Kalinova.
Blejski župan Anton Mežan takšen pristop pozdravlja. Meni, da je dobro, da velja neka krovna zakonodaja, ki dopušča prilagoditev posameznih omejitev lokalnim skupnostim glede na njihove specifične potrebe. Mežan verjame, da bo zakonodaja, ki se pripravlja, rešitev za Bled v smislu sobivanja domačinov in turistov. Zlasti se nadeja, da po uveljaviti sprememb ne bo več izigravanja zakonov in bodo pravila veljala za vse.
Ob prizadevanjih države, da bi zakonsko omejila kratkoročno oddajanje nepremičnin za turizem, pa nekatere predstavnike lokalnih skupnosti skrbi, da bo regulativa preveč posegla v njihove napore, da bi sezono podaljšali. Turizem na območju Julijskih Alp v veliki meri temelji na sobodajalstvu, omejitev oddajanja na nekaj mesecev pa bi lahko imela prav nasprotni učinek. V strukturi ležišč na območju Julijskih Alp je namreč le 13 odstotkov ležišč v hotelskih nastanitvah. Profesionalizacije turizma je na tem območju relativno malo, zato so zasebni sobodajalci zelo pomembni.
Na območju radovljiške občine tako hotelske kapacitete ustvarijo le deset odstotkov vseh nočitev na destinaciji, kar polovico nočitev ustvarijo v kampih, kjer je omejenost na sezono še posebej izrazita. Zato so ponudniki apartmajev, sob in penzionov, ki so večinoma registrirani kot sobodajalci, zlasti za podaljševanje turistične sezone izredno pomembni.
Izziv, s katerim se ukvarjajo, je, kako privabiti goste tudi izven glavne poletne turistične sezone, zato časovna omejitev delovanja sobodajalcev ni skladna s temi prizadevanji. Vsi sobodajalci se odločali imeti odprto zgolj v poletni sezoni, ko dosegajo boljše cene in lažje dobijo goste, s čimer se bo masa turistov še bolj skoncentrirala na že sedaj zelo zasičena obdobja.
Sprva je bilo pri spremembi zakona govora o tem, da bi zakon lahko sobodajalcem oddajanje omejil na največ 30 ali 60 dni na leto, kar je sprožilo ostre odzive. Sedaj kaže, da bi bil lahko predlog zakona glede časovne omejitve manj strog in bi lahko omejil oddajanje na največ 120 dni.
S časovno omejitvijo oddajanja naj bi predvsem reševali problematiko Ljubljane, kjer primanjkuje stanovanj za dolgoročni najem, saj se številna oddajajo v turistične namene.
Hkrati tudi prebivalci nekaterih turističnih središč opozarjajo na nenadzorovano rast turističnih nastanitev in na posledično prevelike obremenitve s strani turizma. Lokalne skupnosti so zato nekaterim zaostritvam zakonodaje naklonjene, strokovnjake s področja turizma pa skrbi njihov negativni učinek na turizem.
Turizem je namreč občutljiva dejavnost, na katero lahko hitro vplivajo zunanji dejavniki, kakršna je bila pandemija covida-19 ali lanska ujma pa tudi učinki morebitne gospodarske krize.
Predstavniki turizma menijo, da je sobodajalstvo neke vrste slovenska folklora, ki je v zadnjih 80 letih pomagala pri dvigu prepoznavnosti turističnih krajev, ne predstavlja pa konkurence hotelirjem. Prav tako platforme, kot sta Airbnb ali Booking, vidijo le kot orodje, ki ga ljudje uporabljajo, da si olajšajo delo pri rezervaciji, ne pa kot razlog za gnečo.
Pričakujejo pa ureditev nadzora, ki ga sedaj zaradi prevelike razpršenosti pristojnosti ni. Številni ponudniki nastanitvenih kapacitet ne spoštujejo niti občinskih prostorskih načrtov niti zakonskih predpisov. Ponekod denimo prostorski načrti nekje dovoljujejo le gradnjo stanovanjske hiše, nato pa se ta čez leto dni spremeni v apartmaje. To vpliva na trg nepremičnin, na cenovno politiko in na to, da se domačini dejansko odseljujejo.
Razpoloženje prebivalcev turističnih destinacij do turističnega razvoja niha, od nezadovoljstva zaradi nasičenosti s turizmom do skrbi ob večjem upadu obiska.
