S.Nepremičnine
Ponedeljek, 18. 12. 2023, 6.42
7 mesecev, 1 teden
Golob odločno nad kratkoročno oddajanje: Regulacija je nujna #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,58
Premier Robert Golob je kot enega od dejavnikov za dvigovanje življenjskih stroškov v Sloveniji označil tudi dogajanje na nepremičninskem področju. "Ključno je, da se pripravi ukrepe, s katerimi bomo zamejili to, da kratkoročno oddajanje nepremičnin v turistični namen napihuje cene za vse. Regulacija je nujna," je dejal v DZ.
V odgovoru na vprašanje poslanca SD Janija Prednika, ki ga je zanimalo, katere ukrepe bo vlada sprejela v boju z naraščajočimi življenjskimi stroški, je Golob izrazil pričakovanje, da se bo inflacija konec leta še nadalje znižala. "Napoved inflacije za prihodnje leto se približuje tistim številkam, ki so na znosnih ravneh. To me navdaja z optimizmom," je dejal.
"Delujemo ciljno," je poudaril in spomnil na ukrepe za najbolj ranljive na področju energentov. "A vmes smo imeli žal opravka še z največjo nacionalno katastrofo, s poplavami," je opozoril. "Če za odpravo posledic ne bi namenili nič denarja in ne bi hiteli, se tudi cene gradbenih storitev ne bi tako povišale. Verjamem, da nam bo tudi tu uspelo narediti reze navzdol oziroma zamejiti naraščanje," je dodal.
Ceno za to plačujemo vsi
Pozornost pa po njegovih besedah namenjajo tudi področju nepremičnin in urejanja cen najemov. "Tu so obdavčevanje in pravila enaka in zgodilo se nam je, da so se nepremičnine začele uporabljati za poslovni interes, ceno za to pa plačujemo vsi," je orisal in dodal: "Zato je eden ključnih izzivov stanovanjsko področje."
Kot je dejal, so na eni strani ukrepi ministrstva za solidarno prihodnost, po katerih bodo do konca mandata te vlade v teku projekti za pet tisoč stanovanj. "Pospešeno se vlaga, da skupaj z republiškim stanovanjskim skladom zaženemo gradnjo velikega števila neprofitnih stanovanj. Konkreten denar za to je zdaj prvič na mizi," je poudaril.
Medtem ukrepe pripravljata tudi gospodarsko in finančno ministrstvo. "Pričakujemo, da bo ministrstvo za finance v okviru davčne reforme pripravilo razmejitev davčnih bremen, ko gre za nepremičnino v dolgoročnem zasebnem najemu za življenje v primerjavi s tistimi, ki se oddajajo v poslovni namen," je povedal.
Golob: Zaradi nadzora meje smo ujeli ljudi, ki jih je iskala cela Evropa
"Slovenija je že oktobra skupaj z Italijo začela izvajati ukrepe, kot je dodaten nadzor na mejah. Vzpostavljamo temeljit nadzor nad tihotapskimi mrežami in slovenska policija je bila zelo uspešna v tem času," je na vprašanje v zvezi z ukrepi zaradi povečanega števila nezakonitih migracij, ki ga je zastavil Branko Grims (SDS), danes dejal predsednik vlade Robert Golob. Po njegovih besedah imamo v pravosodju zdaj težavo s prepolnimi zapori tihotapcev. "Vendar se ne bomo ustavili," je obljubil Golob.
Predsednik vlade je tudi opozoril, da smo bili pri zajemu in razbitju tihotapskih skupin zelo uspešni, odkar je Slovenija vpeljala nadzor nad mejami. "Istočasno nam je z nadzorom nad mejami, in to ne samo s Hrvaško, temveč predvsem z Madžarsko, uspelo zajeti osebe, ki jih je iskala cela Evropa. Ljudi, ki v resnici v Evropi nimajo česa iskati. Ker dejansko predstavljajo varnostno grožnjo. Izključno zaradi delovanja slovenske policije in poostrenega nadzora. Zato je danes govoriti o tem, da se nadzor ne izvaja, da nadzor ne daje rezultatov, zavajanje in laž," je poudaril Golob.
Sodelovanje s Hrvaško in Italijo
Golob je tudi zatrdil, da se pristojni pogovarjajo o skupnem izvajanju nadzora ne samo prek mešanih patrulj, temveč tudi o usklajevanju pravil tako z italijansko predsednico vlade kot hrvaškim predsednikom vlade. "Sodelovanje med policijami vseh treh držav je zgledno. To pomeni, da se ti tokovi nadzirajo. Govorim o tranzicijskih tokovih prek balkanske poti," je pojasnil Golob in opozoril na problematiko azilnih domov.
"Žal imamo ne glede na to v Sloveniji polne azilne domove. Ti so sicer danes malo manj polni, kot so bili poleti, ker so se zmanjšali pretoki. Ampak še vedno prepolni. In vprašanje, kako obvladovati razmere v azilnih domovih, kako s temi ljudmi na dostojanstven način najti pot tudi do njihove integracije, je tisto, s čimer se ukvarja strategija integracije tujcev v Sloveniji. Ta strategija je bila na vladi potrjena novembra," je še pojasnil Golob.
Golob: Izrael v Gazi prekoračil pravico do samoobrambe
Izrael ima pravico do samoobrambe, vendar je to, čemur smo danes priča v Gazi, prekoračitev te pravice, je danes v odgovoru na poslansko vprašanje izjavil Robert Golob. Opozoril je na katastrofalne humanitarne razmere v Gazi in poudaril, da mora biti mednarodna skupnost pripravljena na obdobje, ki bo sledilo spopadom.
"7. oktobra je teroristično gibanje Hamas, ki je žal tudi oblast v Gazi, izvedlo teroristični napad na Izrael. Pobilo je več kot tisoč civilistov, med njimi marsikaterega tujca, saj so pobijali nediskriminatorno. Njihov cilj je bil sejati teror in izzvati odziv druge strani," je na vprašanje poslanke Svobode Tereze Novak dejal Golob.
Zajetje talcev je ponovno označil za nedopustno in poudaril, da ima Izrael pravico do samoobrambe, ki mora potekati v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom. "To, čemur smo danes priča, pa je prekoračitev pravice do samoobrambe," je opozoril.
"Slovenija je glede tega jasna pri vseh svojih nastopih. Ne samo pri pozivih k sorazmernosti v napadih na Gazo, temveč tudi pri tem, da je treba čim prej pripeljati do prekinitve spopadov, do premirja in do politične rešitve konflikta," je dodal.
Odločen ne
Pot do politične rešitve bo po njegovem mnenju dolga, saj Zahod še vedno ni enoten pri oceni krize na Bližnjem vzhodu. Prepričan je, da mora biti mednarodna skupnost pripravljena na obdobje, ki bo sledilo spopadom med Hamasom in Izraelom. "Pri iskanju te rešitve pa se EU ne bo mogla izogniti odgovornosti. Politična rešitev za Palestino je namreč odgovornost EU," je povedal.
Opozoril je na ogroženost rešitve dveh držav, proti kateri v tem trenutku po njegovem mnenju delajo mnogi na Bližnjem vzhodu, od Hamasa na eni strani do izraelskih naseljencev na Zahodnem bregu na drugi strani.
"Ko bo spopadov konec, bo treba dati odločen ne Hamasu, odločen ne vojaški okupaciji Izraela in odločen ne izgonu Palestincev. Edina velesila, ki lahko k temu prispeva, pa so Združeni narodi," je še dodal.
Golob: Vlada bo v okviru ESS iskala rešitve za morebitne težave zakona o evidentiranju
Vlada bo po koncu nadzora izvajanja novele zakona o evidentiranju delovnega časa v praksi šla v izboljšave v tistih delih, kjer se bodo pokazale kot potrebne, je v današnjih odgovorih na poslanska vprašanja dejal Golob. Rešitve za ugotovljene težave bodo po Golobovih besedah iskali v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS).
Trenutno poteka aktiven nadzor izvajanja zakona o evidentiranju delovnega časa v praksi in ko bodo znani rezultati nadzora, bo vlada šla tam, kjer bo treba, v izboljšave, je predsednik vlade dejal v odgovoru na poslansko vprašanje Suzane Lep Šimenko (SDS).
Kot je spomnil Golob, je bil zakon vložen v mandatu prejšnje vlade, vložen je bil tudi na ESS. Rešitve, ki so danes v tem zakonu, pa so v okviru ESS dobile soglasje.
To je bil eden redkih primerov, ko so se delojemalci in delodajalci strinjali o nečem. "Strinjali so se, da je treba zaradi zlorab, ki so se dogajale pri slabih delodajalcih, delavce zaščititi pred zlorabami in da je treba nad kršitelji uvesti dodatni nadzor. In to je bil namen novele tega zakona," je dejal Golob.
Po potrditvi zakona v DZ je nastopilo šestmesečno prehodno obdobje do uveljavitve tega zakona, kot je izpostavil premier, pa so prve kritike začele prihajati šele tik pred uveljavitvijo zakona.
Kritike
"Niso bile kritike lani, ko so bili vsi na enem mestu in kjer je bil čas za usklajevanje, niso bile kritike pred uveljavitvijo v DZ, niso bile kritike v petih mesecih potem prehodnega obdobja, ampak tik pred uveljavitvijo," je poudaril.
Te kritike so po Golobovih besedah obenem temeljile na podlagi primerov, ki so bili obravnavani po prejšnjem zakonu. Teh kritik se tako po prepričanju premierja ne more obravnavati kot dobre osnove za ocenjevanje tega zakona.
"Tisto, kar lahko razumemo kot dobro osnovo, je delo, ki poteka zdaj, v katerem inšpekcije ne izdajajo nobenih kazni ali glob, ampak nadzirajo in svetujejo delodajalcem, kako pristopiti in kako uveljaviti ta zakon. In poudarjam, čisto mogoče je, da se bo izkazalo, da se na nekaterih področjih tega zakona na tak način ne da izvajati, temveč potrebuje prilagoditve," je dejal predsednik vlade.
Socialni dialog
Z izsledki nadzora se bo seznanilo javnost in ESS, rešitve za morebitne izzive pri izvajanju zakona pa se bo iskalo skozi socialni dialog, je zagotovil Golob. Delojemalci in delodajalci bodo lahko svoje izkušnje z uveljavitvijo tega zakona vladi predstavili na srečanju ESS, ki bo predvidoma januarja ali februarja.
"Vlada nima nobenega namena, da takrat, ko se najdejo rešitve, ki so v skupnem interesu, kakorkoli to zavira. Ravno obratno, pospeševali bomo ta dialog med njimi z enim samim namenom, da najdemo rešitev, ki bo najboljša za oboje," je poudaril.
To usklajeno rešitev bodo nato po Golobovih zagotovilih posredovali v DZ.
Čakanje na konec nadzora
Poslanec Janez Cigler Kralj (NSi) je v okviru poslanskega vprašanja premierju opozoril na poročilo urada za makroekonomske analize in razvoj, ki ugotavlja, da Slovenija ne izkorišča dovolj svojih potencialov za razvoj in višanje produktivnosti. V NSi so vladi očitali, da tudi z zakonom o evidentiranju delovnega časa zavira produktivnost, zato je poslanca zanimalo, ali nameravajo zakon odpraviti.
"Upam, da vsi razumemo, da med zakonom o evidentiranju, ki je stopil v veljavo pred enim tednom, in med poročilom o produktivnosti preteklih mesecev in let ne more biti kaj dosti povezave," je dejal premier. Ob tem je spomnil, da so na vladi, takoj ko so zaznali, da obstaja dvom, ali se da zakon izvajati na način, ki ustreza cilju, napovedali trimesečno spremljanje izvajanja zakona.
Na pozive Cigler Kralja, da naj vlada zakon odpravi in ne čaka več mesecev, je Golob vztrajal pri čakanju na konec nadzora. "Ker želimo poskrbeti za oba cilja: na eni strani, da evidentiranje tam, kjer ni potrebno in kjer je škodljivo, ustrezno prilagodimo, in na drugi strani, da se tam, kjer se pojavljajo kršitve, te preprečijo," je pojasnil.
Glede aktivnosti vlade za zviševanje produktivnosti pa je Golob izpostavil vlaganja v znanost, raziskave, razvoj in inovacije. "Produktivnosti se ne dviguje z besedami, ampak s konkretnimi finančnimi vložki v znanje in to je to, kar počnemo," je dejal.
Tako Lep Šimenkova kot Cigler Kralj sta se strinjala, da naj DZ na naslednji seji opravi razpravo o odgovorih premierja na to temo.
Vlada po Golobovih besedah že ukrepa za izboljšanje položaja najšibkejših skupin upokojencev
Golob je danes na seji DZ zatrdil, da vlada nikakor ni pozabila na upokojence. Kot dokaz je omenil nedavno sprejeto pokojninsko novelo, ki izboljšuje položaj najšibkejših skupin upokojencev, ki so delovni invalidi in vdove oz. vdovci. Novela med drugim vpeljuje institut zagotovljene vdovske pokojnine, je spomnil.
Zagotovljena vdovska pokojnina, ki jo vpeljuje novela, je namenjena vdovam in vdovcem, ki imajo poleg pravice do vdovske pokojnine tudi pravico do svoje starostne, predčasne ali invalidske pokojnine. Po noveli bo zagotovljena vdovska pokojnina enaka znesku zagotovljene pokojnine, ki trenutno znaša 700 evrov. Z zagotovljeno vdovsko pokojnino vlada po Golobovih besedah konkretno pomaga vdovam oz. vdovcem. Tej skupini odstotek ali dva višji prejemki ne bi nič pomagali, je opozoril v odgovoru na ustno poslansko vprašanje Zvonka Černača iz SDS. Poslanec je namreč ocenil, da Golobova vlada za razliko od prejšnje vlade Janeza Janše ni učinkovita pri naslavljanju nizkih prejemkov upokojencev.
Višja osnova za odmerjeno dohodnino
Druga sprememba, ki jo prinaša pokojninska novela, je pri izračunu pokojninske osnove za delovne invalide, ki ostanejo vključeni v zavarovanje za krajši delovni čas, ker iz zdravstvenih razlogov niso sposobni opravljati dela s polnim delovnim časom, in za ta čas prejemajo nadomestilo iz invalidskega zavarovanja. Pred novelo se je zavarovancem pri upokojitvi v pokojninsko osnovo upoštevala plača oziroma zavarovalna osnova za krajši delovni čas in nadomestilo, ki je že bilo odmerjeno od pokojninske osnove, zato so bili takšni zavarovanci na slabšem.
Po noveli pa se jim bo pokojnina namesto od dejanskega prejemka, torej plače za polovični delovni čas in nadomestila, odmerjala od plače, ki bi jo prejemali, če bi delali za polni delovni čas. To posledično pomeni višjo osnovo za odmero pokojnine.
Poleg tega je Golob poudaril, da se bo redna uskladitev pokojnin v letu 2024 v skladu s proračunskimi dokumenti delno opravila že januarja, in sicer za 8,2 odstotka. "To je največji dvig pokojnin kadarkoli," je opozoril. Pokojnine se bodo potem februarja redno uskladile po sistemskem pokojninskem zakonu, pri čemer bo izveden poračun za januar.
Veliko pogovorov
Vsekakor pa pokojninski sistem po njegovem prepričanju potrebuje reformo, ki je v pripravi. "Tu bo še veliko pogovorov, tekli bodo tudi na Ekonomsko-socialnem svetu," je zatrdil.
Nenazadnje se je strinjal s Černačem, da je čudno, da se po zakonodaji različni prejemki usklajujejo zelo različno, eni denimo z inflacijo, drugi z rastjo plač. Vlada bo konec leta 2024 po njegovi napovedi imela vse podatke za odločitev, kako zastaviti indeksacije v prihodnje, da bodo usklajene med seboj.
Černač je predlagal splošno razpravo o premierjevem odgovoru. O predlogu bo DZ odločal v torek.
