Četrtek, 13. 7. 2023, 22.12
1 leto, 3 mesece
Pred srečanjem Golob - Plenković
Pred srečanjem v Zagrebu: število nezakonitih prehodov meje s Hrvaško eksplodiralo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,75
Nadzor na hrvaško-bosanski meji več kot očitno ne deluje, a Hrvaška pomoč evropske agencije za nadzor meja Frontex vztrajno zavrača.
Na policiji smo pridobili najnovejše podatke o nezakonitih migracijah. Samo v prvi polovici letošnjega leta so ugotovili 20.272 nezakonitih prehodov meje, kar je skoraj trikrat toliko kot v enakem obdobju lani. Ker kar 95 odstotkov nezakonitih prehodov ugotovijo na meji s Hrvaško, ne čudi, da je to vprašanje trenutno ena najbolj perečih točk v medsosedskih odnosih. Naslovili naj bi jo tudi na današnjem prvem uradnem obisku premierja Roberta Goloba v Zagrebu.
V ospredju Golobovega obiska pri hrvaškem kolegu Andreju Plenkoviću bo sicer gospodarsko sodelovanje, ki se med državama prav tako močno krepi - Slovenija je za Hrvaško namreč postala glavna izvoznica, med zunanjetrgovinskimi partnerji pa se je povzpela na drugo mesto, za Italijo in pred Nemčijo. Pristojna ministra bosta podpisala tudi solidarnostni sporazum za oskrbo s plinom in pa sporazum na zdravstvenem področju.
A v ozadju obiska je predvsem vprašanje nezakonitih prehodov meje. Če je Slovenija v prvih šestih mesecih lanskega leta odkrila 7.113 nezakonitih migrantov, jih je letos v enakem obdobju že 20.272. Večina teh migrantov pa je prišla iz Hrvaške.
Ta je konec lanskega leta po uspešno prestani evalvaciji o pripravljenosti vstopila v schengensko območje, Slovenija pa je odpravila sistematični nadzor na meji in začela odstranjevati tudi tehnične ovire. Te pa migrantov tako ali tako ne ustavljajo, saj lahko pogosto za prehod meje uporabljajo kar sredstva javnega prevoza.
Hrvaški premier Plenković je predloge, da bi na zunanjo schengensko mejo - predvsem z Bosno in Hercegovino - napotili enote evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex), ki bi pomagale zajeziti val nezakonitih migrantov na balkanski poti, do zdaj zavračal z argumentom, da hrvaška policija položaj na meji obvladuje. Ker jo že zdaj nadzoruje 6.500 hrvaških policistov, po njegovem mnenju ne potrebujejo nobene dodatne pomoči.
Letos že več kot 20 tisoč nezakonitih prehodov meje
A kot rečeno, statistika kaže drugačno sliko. Število nezakonitih prehodov meje se je začelo povečevati že v začetku lanskega leta, lani poleti je dobilo hud pospešek, letos pa dokončno eksplodiralo.
Lani so policisti ugotovili 32 tisoč nezakonitih prehodov meje, kar je več kot v letih 2020 in 2021 skupaj, v prvi polovici letošnjega leta pa je bilo nezakonitih prehodov že več kot 20 tisoč, pri čemer se jih je kar 95 odstotkov zgodilo na meji s Hrvaško. V enakem obdobju lanskega leta je bilo nezakonitih prehodov 7.113.
Če se nadzor meja ne bo izboljšal in se bo tak trend nadaljeval, lahko ob upoštevanju dejstva, da število nezakonitih prehodov poleti in jeseni močno naraste, do konca letošnjega leta presežemo 50 tisoč nezakonitih prehodov meje.
Statistika govori o tem, da število nezakonitih migrantov v zadnjem letu skokovito narašča praktično iz vseh držav, od koder so prihajali tudi prej. Tem migrantom pa se v zadnjem času pridružujejo še novi. Še vedno pri nezakonitih prestopih meje s Hrvaško prednjačijo Afganistanci, ki jih je bilo do konca maja letos v primerjavi z enakim obdobjem lani za več kot 1,4-krat več, sledijo Maročani, ki jih je bilo lani v tem času le za vzorec, podobno velja za Ruse in Kubance, konstantna pa je tudi rast pri državljanih Indije, Pakistana, Bangladeša in Nepala.
Čeprav se je število nezakonitih migrantov povečalo predvsem po vojni v Siriji pred več kot desetimi leti, so policisti v prvih petih mesecih letošnjega leta pri nezakonitem prehodu meje ujeli le 500 Sircev, kar predstavlja zgolj dobre tri odstotke vseh nezakonitih migrantov.
Slovenija ne more biti oaza brez migracij
Na policiji pravijo, da ti podatki jasno kažejo, da Slovenija ne more biti oaza brez migracij. "Razmere v glavnih državah izvora migracij se ne izboljšujejo, ampak se celo slabšajo. Zato se kritična masa ljudi, ki se odloča za migracije iz različnih razlogov, povečuje," opozarjajo.
Dodajajo, da slovenska policija s policijami sosednjih držav Italije, Hrvaške, Madžarske in Avstrije na področju preprečevanja in odkrivanja nedovoljenih migracij sodeluje tudi v okviru mešanih patrulj, uspešnost tega in drugih ukrepov pa naj bi se kazala tudi v prijetju vse večjega števila tihotapcev.
Policija je do 10. julija letos tako obravnavala že 175 primerov, v katerih je bilo prijetih 196 tihotapcev s 1.045 nezakonitimi migranti. Tudi število primerov tihotapljenja ljudi močno narašča, saj je bilo teh primerov v enakem obdobju lanskega leta "le" 90.
Italijani nas bi lahko spremenili v migrantski žep
Nezakonite migracije ne predstavljajo le velikega zalogaja za policijo, povzročajo nelagodje pri prebivalcih ob meji ter za seboj potegnejo visoke stroške namestitve in varovanja migrantov. Obstaja namreč tudi bojazen, da se bo zaradi prepustnosti schengenske meje med Hrvaško ter Bosno in Hercegovino za sistematični nadzor meje s Slovenijo po Avstriji odločila še Italija. V tem primeru bi naša država postala tako imenovan migrantski žep.
Tako ne preseneča, da to vprašanje slovenska diplomacija že mesece s hrvaško stranjo odpira praktično ob vsakem srečanju. Nazadnje je na problem pred dnevi opozorila zunanja ministrica Tanja Fajon na tristranskem srečanju zunanjih ministrov Slovenije, Hrvaške in Italije v Anconi, kjer so sicer podpisali izjavo o tesnejšem sodelovanju pri upravljanju in zaščiti severnega Jadrana.
