Torek, 19. 3. 2024, 15.24
8 mesecev, 1 teden
Direktor NPU: V dveh desetletjih v policiji se mi ni zgodilo kaj takega
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,59
"V več kot dveh desetletjih poklicne kariere v slovenski policiji name ali na moje odločitve niti enkrat ni poskusila vplivati katerakoli vlada ali predstavnik vlade," je pred preiskovalno komisijo DZ, ki preiskuje sume nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih pristojnih državnih organov, danes dejal direktor Nacionalnega preiskovalnega urada NPU Darko Muženič. Tudi direktor Sove Joško Kadivnik je zanikal kakršne koli politične pritiske, tudi v povezavi z aretacijo ruskih vohunov.
Predsednik preiskovalne komisije DZ Aleš Rezar je po zaslišanju dejal, da obstaja utemeljen sum, da so podatki z druge seje, ko sta pred komisijo pričala nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji generalni direktor policije Boštjan Lindav, nepooblaščeno prišli do KNOVS, komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.
"Izpovedi obeh prič se v nobenem delu nista razhajali, zato tudi v nadaljevanju ni potrebe po soočenju teh dveh prič," je dejal Aleš Rezar in pristavil, da "je pa zanimivo, zakaj Knovs meni drugače". Preiskovalna komisija DZ je namreč na predlog komisije DZ za nadzor obveščevalno-varnostnih služb (Knovs) želela direktorja Sove in NPU tudi soočiti, vendar Knovs za to ni predal ustrezne dokumentacije, je pojasnil. (STA)
Komisija obenem ni našla ne dokazov in ne indicev, da bi predsednik vlade Robert Golob ali kdor koli drug kakor koli vplival na postopek aretacije ruskih vohunov, je še dejal Rezar.
"Vloga premierja je po današnjih pričanjih povsem jasna, obstaja pa utemeljen sum, da prejšnji priči nista navajali resničnih podatkov, saj sta današnji priči priložili tudi določena dokazna gradiva, ki smo jih označili s stopnjo tajnosti interno, tako da mislim, da je ta zadeva popolnoma ovržena," je dodal.
Muženič: Nihče nikoli ni vplival name ali na moje odločitve
Direktor NPU Darko Muženič je v svoji uvodni izjavi ob poudarku, da nihče nikoli ni nikakor vplival nanj ali na njegove odločitve, ne politično ali kako drugače - tudi v povezavi z lansko aretacijo ruskih vohunov, o čemer pa lahko govori le v zaprtem delu zaslišanja, saj je kljub njegovi odvezi o molčečnosti zadeva še vedno označena s stopnjo tajnosti -, zagotovil, da kadrovanje na Nacionalnem preiskovalnem uradu poteka po zakonskih normativih in ne po političnih linijah.
"Vsi na NPU izpolnjujejo zakonske pogoje za zaposlitev in imajo ustrezne delovne izkušnje, preiskovalci delajo zakonito, transparentno in pošteno, to je seveda samoumevno. Veliko stavimo na mlajše kolege, sposobne in izobražene kriminaliste, ki seveda delajo vestno in pošteno, če pa se izkaže, da kdo ne dela tako, imamo ustrezne postopke in službe ter sankcije," je Muženič zavrnil možnost, da bi do zaposlovanj ali odpuščanj na NPU prišlo z zunanjimi pritiski.
"Ne vem, ali je Robert Golob želel sestanek o kadrovanju v policiji"
Ob vprašanju predsednika preiskovalne komisije DZ Aleša Rezarja, ki ga je zanimalo, kaj Muženič ve o sestankih nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar in nekdanjega prvega moža policije Boštjana Lindava, je dejal, da o tem ne ve ničesar oziroma da se o tem niso pogovarjali. Dejal je tudi, da ne ve, ali si je predsednik vlade Robert Golob želel sestanek z (nekdanjim) generalnim direktorjem policije, na katerem naj bi govorila o kadrovskih spremembah v policiji.
"Kot že rečeno, se s politiko nisem ukvarjal in se ne ukvarjam, name nihče nikoli ni vplival, jaz sem direktor NPU in moj nivo je tam. Kaj se dogaja drugje, jaz ne vem in ne morem vedeti."
Rezarja je zanimalo tudi, kakšen odnos je imel Muženič z Bobnarjevo in kakšnega z Lindavom. "Nekega posebnega odnosa ni bilo in ga tudi ni moglo biti, saj je NPU pri svojem operativnem delu avtonomen. Je pa bil odnos Lindava do NPU tak, da ga je enkrat podpiral, nekajkrat pa celo rekel, da bi ga najraje ukinil. Treba bo vprašati njega, kaj natanko je mislil," je dejal Muženič.
Boštjan Lindav, Tatjana Bobnar
Glede Bobnarjeve je direktor NPU odgovoril, da ga je podpirala, ko je na sodišču sprožil postopek glede svoje nezakonite razrešitve z mesta direktorja NPU (sodišče je njegovo razrešitev kasneje razveljavilo in Muženič se je vrnil na položaj). Opozoril pa je, da pričakovanja, da bo Bobnarjeva, ko je postala ministrica za notranje zadeve, povečala sredstva za NPU, niso bila izpolnjena.
"Kljub našemu predlogu zakona NPU tudi ni pridobila več samostojnosti. Naj poudarim, da večja samostojnost NPU ne pomeni vzporedne policije," je dejal.
Muženič: Nisem nezamenljiv, so me pa poskusili zamenjati nezakonito
Članica preiskovalne komisije DZ in poslanka NSi Vida Čadonič Špelič je direktorja NPU medtem spraševala, čigavo zaupanje je imel, da se je po razrešitvi s položaja direktorja nanj vrnil – ali je bila to Bobnarjeva, Lindav ali predsednik vlade Golob. Muženič je odgovoril, da ni šlo za vpliv nobenega od naštetih, temveč je o njegovi vrnitvi na mesto direktorja NPU odločilo sodišče.
"Ni bilo potrebe po vplivanju, prepričan sem tudi, da nihče ni nasprotoval moji vrnitvi, ker sem imel v rokah pravnomočno odločitev sodišča," je dejal in dodal, da bi bila velika sramota za slovensko policijo, če bi sam prisilno zahteval vrnitev na mesto direktorja NPU. "Pravna država je na srečo delovala," je komentiral.
"Nisem življenjsko vezan na funkcijo direktorja NPU," je Muženič odgovoril na vprašanje članice preiskovalne komisije in poslanke NSi Vide Čadonič Špelič, ki jo je zanimalo, ali je Muženič kot direktor NPU nezamenljiv.
Na vprašanje Čadonič Špeličeve, ali je kot direktor NPU potemtakem nezamenljiv, je Muženič odgovoril, da je šel ob imenovanju za direktorja skozi poseben postopek, bil je izbran in verjetno je tudi užival določeno zaupanje s strani Bobnarjeve, ki je bila v času njegovega imenovanja generalna direktorica policije. "Obstajajo zakonski pogoji, kako in kdaj se lahko direktorja NPU razreši pred koncem mandata, če je nesposoben ali stori kaznivo dejanje, na primer. A jaz sem bil razrešen nezakonito in šel sem na sodišče, ki mi je mandat vrnilo. Mandat se mi sicer izteka, mogoče bom še naprej direktor NPU, morda ne. Nisem pa življenjsko vezan na to funkcijo," je pojasnil.
Članico preiskovalne komisije je še zanimalo, ali je direktorja NPU v službi obiskala Vesna Vuković, zdaj že nekdanja generalna sekretarka stranke Gibanje Svoboda, na kar je odgovoril, da na delu ne sprejema obiskov. "Gospa ni obiskala NPU, tudi ni obiskala direktorja NPU, ampak je prišla podat kazensko ovadbo. Sprejeli so jo moji sodelavci, jaz sem jo pozdravil in tu se je zadeva končala."
Andreja Kosija, člana preiskovalne komisije DZ in poslanca stranke SDS, je medtem zanimalo zgolj, ali je Muženič z nekdanjim generalnim direktorjem policije Boštjanom Lindavom komuniciral prek aplikacije Signal in ali se mu tak način komunikacije zdi varen. Muženič je odgovoril pritrdilno, saj naj bi strokovnjaki zagotavljali, da je komunikacija prek Signala kriptirana.
Poslanec Tine Novak iz stranke Gibanje Svoboda je direktorja NPU vprašal le, ali je katerikoli poslanec DZ ali katera druga figura oziroma predstavnik vodstvene hierarhije kdaj poskušala oziroma poskusil vplivati na NPU, na kar je Muženič odgovoril, da na NPU s tega vidika ne more vplivati nihče, ker jim nihče ni hierarhično nadrejen.
Naslednji del zaslišanja je bil zaprt za javnost, ker so člani preiskovalne komisije DZ direktorja NPU spraševali o informacijah, ki so jih označili s stopnjo tajnosti "najmanj interno". Med drugim naj bi bilo v tem delu zaslišanja govora tudi o lanski aretaciji ruskih vohunov.
Pred preiskovalno komisijo DZ bo kot priča stopil tudi direktor Sove Joško Kadivnik, predsednik preiskovalne komisije Aleš Rezar pa bo ob predvidoma 18. uri podal izjavo za javnost.
Tudi direktor Sove zanikal kakršnekoli politične pritiske, tudi v povezavi z aretacijo ruskih vohunov
"Mogoče datume realizacije sem predlagal kot direktor Sove na podlagi operativno-taktičnih razlogov in nikakor ne na zahtevo, željo, naročilo predsednika vlade ali kogarkoli drugega. Vse je potekalo skladno z odredbo preiskovalnega sodnika," je o aretaciji ruskih vohunov uvodoma dejal direktor Sove Joško Kadivnik.
Direktor Sove Joško Kadivnik je na današnjem zaslišanju dejal, da ima s predsednikom vlade "normalen, profesionalen odnos". Če ga ne bi imel, najverjetneje ne bi bil več na čelu Sove, je dejal.
"Če me sprašujete o političnih pritiskih, sam kot vršilec dolžnosti direktorja in kasneje kot direktor agencije nisem bil deležen nikakršnih političnih pritiskov," je bil jasen Kadivnik. "Torej ni prišlo do političnega pritiska v akciji nadzora ali aretacije ruskih obveščevalcev?" je direktorja Sove vprašal predsednik komisije Rezar, ta pa je odgovoril: "Nikakor."
Kadivnik je odgovoril tudi na vprašanje, o čem sta pričala Bobnarjeva in Lindav na zaprtem delu seje preiskovalne komisije. "Ta komisija me je prosila za vpogled z namenom določitve tajnih podatkov, bil je izveden in zato sem s tem seznanjen, vendar pa me je s tem že veliko prej seznanila Komisija za nadzor obveščevalno-varnostnih služb (Knovs)," je dejal. Opozoril je tudi, da je zakon jasen in da ima kot direktor agencije pooblastilo, da določa tajne podatke, in dodal, da nekdanja ministrica za notranje zadeve Bobnarjeva in nekdanji generalni direktor policije Lindav nista izrazila želje po pridobivanju podrobnejših podatkov.
Z akcijo zoper ruska obveščevalca so bili nemudoma po izvedbi hišnih preiskav seznanjeni notranja ministrica, predsednik vlade, Knovs in nekateri drugi naslovniki, ki so bili izbrani glede na oceno tveganja, je dejal Kadivnik.
Robertu Golobu očitajo, da naj bi vplival na datum aretacije ruskih vohunov.
Na več vprašanj Čadonič Špeličeve, ali je predsednik vlade Robert Golob vnaprej vedel, da bosta ruska obveščevalca aretirana, je Kadivnik dejal, da je bil kot vsi našteti o tem obveščen po aretaciji 6. decembra 2022. Dejal je, da je bil predsednik vlade obveščen le o tem, da bo Sova podala naznanilo tožilstvu, s tem pa je bilo konec obveščanja do časa po hišnih preiskavah in aretacijah.
Pojasnil je, da je o primeru zoper ruska obveščevalca, kar zadeva policijo, o prvih ugotovitvah Sove najprej komuniciral z nekdanjim generalnim direktorjem policije, ki pa je nadaljnjo komunikacijo med Sovo in policijo prepustil direktorju NPU Darku Muženiču. Dejal je še, da na prvem sestanku z Lindavom niso omenjali nobenih datumov.
Zaslišanje direktorja Sove se je zaradi informacij, označenih s stopnjo zaupnosti "tajno", nadaljevalo za zaprtimi vrati v varnostnem območju državnega zbora.
Preiskovalna komisija DZ, ki preiskuje sume nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih pristojnih državnih organov, je prvič po zamenjavi predsednika komisije, ki jo zdaj vodi poslanec Svobode Aleš Rezar, nadaljevala zaslišanje prič.
"Izvedli bomo zaslišanje obeh prič, soočenje pa sem odpovedal zaradi manka prepisa magnetograma z zaslišanj na komisiji DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs). Oni so nas namreč pozvali, da ju soočimo, niso pa podali ustreznega gradiva, ki bi soočenje utemeljevalo," je pred začetkom zaslišanja Rezar pojasnil za STA. Prestavitvi soočenja prič je ob začetku zaslišanja sicer nasprotovala članica komisije in poslanka DZ Vida Čadonič Špelič.
Preiskovalna komisija se je zadnje mesece vrtela predvsem okoli zaslišanja nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar in nekdanjega prvega moža policije Boštjana Lindava ter upravičenosti vpogleda direktorja Sove Kadivnika v omenjeni pričanji. Sedanji predsednik preiskovalne komisije Rezar je tako zakonodajnopravno službo DZ zaprosil za pravno mnenje o pravni podlagi za vpogled in o morebitni prekoračitvi pooblastil njegovega predhodnika Mihe Lamuta.
Zakonodajnopravna služba DZ v mnenju ugotavlja, da Lamut ni presegel pooblastil. Ozadje vpogleda je sicer zanimalo tudi NSi, v kateri so ob tem želeli tudi odgovor na vprašanje, ali je direktor Sove Kadivnik z vpogledom v zapisnik pričanj Bobnarjeve in Lindava postal okužen oz. neprimeren za pričo.
