SiolNET. Novice Slovenija
8,20

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Pred pravosodjem burni meseci: kaj dela Goran Klemenčič, ko se poslavljata Branko Masleša in Zvonko Fišer

8,20

termometer

Goran Klemenčič
Foto: Matej Leskovšek

Pravosodje bo v prihodnjih mesecih spet postalo bojišče za strokovno, zlasti pa politično prerekanje. Iztekata se namreč mandata predsedniku vrhovnega sodišča Branku Masleši in generalnemu državnemu tožilcu Zvonku Fišerju – dvema vodjema, ki jih je del politike ves čas želel spodnesti z njunih položajev. To je še dodatno utrdilo slabo podobo pravosodja v očeh državljanov. Hkrati ambiciozni pravosodni minister Goran Klemenčič snuje do zdaj najobsežnejše spremembe kazenske zakonodaje. Kaj je njegov cilj?

Zavel bo nov veter na dveh najpomembnejših pravosodnih institucijah. Novembra se mandat izteče predsedniku vrhovnega sodišča Branku Masleši, maja prihodnje leto pa generalnemu državnemu tožilcu Zvonku Fišerju.

Masleša je že sporočil, da se ne bo potegoval za nov mandat. Kandidata za njegova naslednika sta dva vrhovna sodnika: vodja evidenčnega oddelka na vrhovnem sodišču Vladimir Horvat in Rudi Štravs, ki je leta 2010 skupaj z ustavnim sodnikom Janom Zobcem sodeloval pri obtožbah zoper Maslešo zaradi njegovega sodniškega dela v prejšnjem političnem sistemu.

Zakaj za položaj Branka Masleše ni zanimanja?

Prav "raven politične in pravne kulture v državi ter izpostavljenost sodstva politični razpravi" je po oceni ministrstva za pravosodje, ki ga vodi Goran Klemenčič, eden od ključnih razlogov, da za položaj predsednika vrhovnega sodišča praktično ni zanimanja. Med drugimi razlogi navajajo še: 

  • morebitne kandidate odvrača že postopek imenovanja, saj predsednika vrhovnega sodišča imenuje državni zbor, torej politika,
  • gre za funkcijo z visoko stopnje odgovornosti in izpostavljenosti,
  • na odločitev posameznega kandidata vplivajo tudi odnosi med vrhovnimi sodniki.

Mandat Branka Masleše si bomo zapomnili tudi po javnem obračunavanju med vrhovnimi sodniki. Mandat Branka Masleše si bomo zapomnili tudi po javnem obračunavanju med vrhovnimi sodniki. Foto: Ana Kovač

Javni obračuni med vrhovnimi sodniki

Mandat zdajšnjega predsednika je zaznamovalo tudi javno obračunavanje med posameznimi vrhovnimi sodniki, ki mu jim do tedaj nismo bili priča. Trenja so vrhunec dosegla ob zahtevi za varstvo zakonitosti, ki jo je zaradi prestajanja zaporne kazni vložil prvak SDS Janez Janša. Marko Šorli je Branku Masleši takrat javno očital zavlačevanje pri odločanju, Barbara Zobec pa teptanje načela neodvisnosti in pristranskosti sodnikov.

Kaj je razlog za napete odnose, ki slabo vplivajo na ugled te institucije, Branko Masleša do konca mandata ne želi komentirati. Prav tako ne političnih napadov in nezaupanja, ki so ga do njega in vrhovnega sodišča javno izražali posamezni politiki. Na vrhovnem sodišču so izpostavili zgolj, da so v zadnjih letih sprejeli vrsto ukrepov za krepitev kakovosti in učinkovitosti sodstva.

Po njihovih besedah je bilo ključnega pomena, da so v zadnjih petih letih začeli zmanjševati število nerešenih zadev in skrajševati pričakovani čas trajanja postopkov na sodiščih, čeprav se je sočasno občutno zmanjšalo število sodnikov in sodnega osebja.

Zvonko Fišer se poslavlja

Je manj napetosti pričakovati ob imenovanju generalnega državnega tožilca? Na predlog pravosodnega ministrstva ga imenuje državnotožilski svet, ki ga vodi Boris Ostruh. Svet sicer pri odločanju ni vezan na predlog ministrstva, kjer napovedujejo, da bodo razpis za mesto generalnega državnega tožilca predvidoma objavili oktobra.

Zvonko Fišer se za nov mandat ne more več potegovati. Razlog je starostna omejitev v zakonodaji. Leta 2010 je bila njegova protikandidatka Blanka Žgajnar. Veljala je za največjo zaupnico nekdanje generalne državne tožilke, Fišerjeve predhodnice Barbare Brezigar. Čeprav Žgajnarjeva vodi nekatere najodmevnejše primere pregona gospodarskega in organiziranega kriminala, po naših podatkih ni v dobrih odnosih z marsikaterim svojim kolegom, v preteklosti tudi z vodjo specializiranega državnega tožilstva (SDT) Harijem Furlanom


Pivska debata, kako rešiti Slovenijo #kolumna

Švici se ne bomo približali niti čez 25 let #kolumna


Zvonko Fišer se zaradi starosti ne more več potegovati za nov mandat na čelu državnega tožilstva. Zvonko Fišer se zaradi starosti ne more več potegovati za nov mandat na čelu državnega tožilstva. Foto: Bor Slana

Kaj Klemenčičeve moti na tožilstvu

Pravosodno ministrstvo delo tožilstva ne ocenjuje kot slabo – sploh glede na statistiko obvladovanja zadev in uspeh obtoževanja, a nekaj kritik so izpostavili. Še posebej jih motijo velike razlike v učinkovitosti okrožnih državnih tožilcev pri vsebinskem odločanju in času, ki ga potrebujejo za svoje odločitve.

Tožilci po njegovi oceni porabijo preveč časa za sprejemanje odločitev, preden se odločajo za nadaljevanje postopkov na sodišču, zlasti v odmevnih primerih. In še ena pričakovana kritika: "Počasen napredek pri pregonu najzahtevnejših primerov gospodarske, bančne in korupcijske kriminalitete".

"Ne gre kazati s prstom samo na tožilstvo, ampak na celotno verigo soudeleženih v kazenskem postopku," so kritični na ministrstvu.

Da bi moralo biti odzivanje na odkrivanje in pregon hitrejše, menijo tudi na vrhovnem sodišču: "Ne pa da so zahteve za preiskavo ali obtožni akti vloženi po več letih od storitve kaznivih dejanj, kar večplastno ovira oziroma otežuje vodenje kazenskih postopkov."

Tožilstvo se brani: Kriva je politika

Na vrhovnem državnem tožilstvu žogico vračajo državi. Med razlogi za slabšo učinkovitost navajajo, da ni bilo ustreznih sprememb in dopolnitve tožilske zakonodaje. Razlog za to vidijo v nestabilnostih političnega telesa, turbulencah v vrhovih zakonodajne in izvršilne oblasti ter posledičnih pogostih menjavah ministrov.

Čeprav ima javnost pogosto drugačen občutek, so prepričani, da so v mandatu Zvonka Fišerja dokazali, da nedotakljivih ni: "Namesto podpore za svoje delo je bilo tožilstvo v tem obdobju deležno predvsem napadov, prepogosto tudi osebnih diskreditacij njegovih najvišjih predstavnikov."

Odvetnik Stojan Zdolšek: Tožilstvo bi lahko bilo učinkovitejše, če …

Je tožilstvo res učinkovito pri preganjanju gospodarskega kriminala? "Tožilstvo v zadnjih dveh letih dosega velike uspehe, če jih merimo po številu obsodilnih sodb v odmevnih zadevah. Hkrati pa menim, da bi lahko bilo učinkovitejše, če bi imelo boljše operativno vodstvo. Tako bi lahko preprečilo, da se na primer zoper določenega funkcionarja ne bi kopičile zadeve pri posameznem prezasedenem tožilcu. To pripelje do teorij zarote in vzbujanja dvomov o delovanju pravosodja," odgovarja Stojan Zdolšek, ki je bil kot odvetnik udeležen v vrsti odmevnih zadev. 


V zadnjem mesecu sem svoje tri sinove peljala na devet rojstnodnevnih praznovanj #kolumna

Slovenija, dežela neenakih možnosti #kolumna


"Tožilstvo v zadevi TEŠ6 preganja nepomembne ljudi, avtorjev te politično-gospodarske zarote pa seveda ne, ker za to tudi nima ustreznih materialno-pravnih orodij. Ali jih bodo kdaj dobili? Upam, da pred začetkom gradnje drugega tira," pravi odvetnik Stojan Zdolšek. "Tožilstvo v zadevi TEŠ6 preganja nepomembne ljudi, avtorjev te politično-gospodarske zarote pa seveda ne, ker za to tudi nima ustreznih materialno-pravnih orodij. Ali jih bodo kdaj dobili? Upam, da pred začetkom gradnje drugega tira," pravi odvetnik Stojan Zdolšek. Foto: Matjaž Tavčar

Zdolšek ne sprejema izgovorov tožilstva, da je v postopkih težko dokazati naklep in da je v drugih pravnih sistemih to veliko lažje delo. Kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti je opredeljeno tako, da daje tožilstvu izjemno široke možnosti, je poudaril. "Zato je trenutno predpisana oblika dokazovanja direktnega naklepa nujna varovalka." Tožilstvo si namreč prizadeva za takšno spremembo zakonodaje, ki bi omilila in dokazovanje kaznivih dejanj.

Na kaj je ponosen prvi državni tožilec?

Kot največje dosežke svojega mandata je Zvonko Fišer izpostavil:

  • ustanovitev specializiranega tožilstva, ki v prvič v zgodovini v popolni sestavi "učinkovito izvaja pregon najzahtevnejših oblik gospodarskega kriminala in korupcije",
  • okrepitev kadrovske sestave državni tožilstev,
  • sprejetje usmeritev politike pregona, po katerih tožilstvo prvič izvršuje funkcijo pregona,
  • učinkovitejše in uspešnejše preganjanje gospodarskega kriminala, ki je tudi rezultat organizacijskih in kadrovskih reform ter prizadevanj zadrževati politiko stran od tožilstva.

Čaka nas reorganizacija dela sodišč

V tožilskih vrstah je mogoče slišati tudi očitke, da ozko grlo pri procesiranju najtežjih zadev postajajo sodišča. Po oceni tožilcev sodišča niso v zadostni meri izpeljala specializacije za sojenje v najhujših gospodarskih in kaznivih dejanj organiziranega kriminala – po vzoru policije in tožilstva, ki jih preiskujeta in preganjata prek Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) oziroma specializiranega državnega tožilstva (SDT).

Toda na pravosodnem ministrstvu opozarjajo, da je do zdaj na sodišče prišlo izjemno malo tovrstnih primerov. Posebej so izpostavili zadeve bančnega kriminala, kjer je večji del postopkov še vedno v fazi policijsko-tožilskih preiskav. 

Pred leti so sicer na sodiščih izpeljali ustanovitev specializiranih oddelkov za zadeve, v kateri prehodni postopek in obtožbo vodi specializirano državno tožilstvo. Takšni oddelki delujejo v Ljubljani, Mariboru, Kopru in Celju. Toda očitno niso najbolj učinkoviti, s čimer se strinja tudi ministrstvo. Sodniki se med drugim upirajo prerazporeditvam na te oddelke. Eden od razlogov za nemotiviranost sodnikov za delo v teh oddelkih so tudi predpisane norme, ki jih je pri obsežnih zadevah težje dosegati. 

Že jeseni se zato pripravljajo organizacijske spremembe za delo sodišč.

pravosodje grafi Foto: Gregor Jamnik

Zakaj so razočarani vrhovni sodniki?

Med prednostnimi nalogami pravosodnega ministrstva so obsežne spremembe zakona o kazenskem postopku, ki za zdaj ostajajo skrivnost. Osnutek sprememb je že tri mesece v strokovnem usklajevanju, kmalu pa naj bi jih posredovali v javno obravnavo. 

Že zdaj pa se kažejo različni pogledi ključnih akterjev v pravosodju, ki so vključeni v strokovno usklajevanje. Na vrhovnem sodišču tako:

  • ne skrivajo razočaranja, da novela zakona ne uvaja večkrat predlaganega tako imenovanega filtrirnega mehanizma v kazenskih zadevah. "Celo nasprotno, širi število zadev, ki jih je mogoče pred vrhovnim sodiščem izpodbijati s pritožbo. Na ta način v rednem sodstvu uvaja štiristopenjski postopek, znano pa je, da večje število pravnih sredstev ne prispeva k večji pravni varnosti, ampak nasprotno",
  • želijo širšo razpravo in razmislek glede uvedbe instituta ločenih pravnih mnenj, ki bi bil podoben tistemu na ustavnem sodišču. 

Na vrhovnem državnem tožilstvu, kjer si prizadevajo za skrajšanje postopkov, recimo z ukinitvijo sodne preiskave, so nam potrdili le, da so bili z novelo zakona seznanjeni in da so nanjo že posredovali pripombe.

pravosodje grafi Foto: Gregor Jamnik

Zdolšek: Ne smemo pozabiti na človekove pravice

Po Zdolškovi oceni pregon gospodarskega kriminala ne sme iti na račun človekovih pravic, načela zakonitosti in pravne države. V tem delu po njegovem "ne potrebujemo nekakšnih 'pop' sprememb zakonodaje. Morda le spremembo zakona pri opredelitvi kaznivih dejanj politikov. Pri njih je namreč izvor korupcije in gospodarskega kriminala," poudarja Zdolšek.

"Slovenski državljani smo si lahko na primer tako rekoč v neposrednem televizijskem prenosu iz parlamenta ogledali kriminalko TEŠ6. Tožilstvo zdaj preganja nepomembne ljudi, avtorjev te politično-gospodarske zarote pa seveda ne, ker za to tudi nima ustreznih materialno-pravnih orodij. Ali jih bodo kdaj dobili? Upam, da pred začetkom gradnje drugega tira," je dodal Zdolšek.


"V gradbeništvu bo spet veliko mrtvecev"


Spremenili naj bi postopek imenovanja predsednika vrhovnega sodišča

Zapleti z imenovanjem predsednika vrhovnega sodišča so že stalnica. Pred imenovanjem zdajšnjega predsednika se je na prvi poziv sodnega sveta prijavil samo vrhovni sodnik Miodrag Đorđević, ki ni dobil potrebne podpore sodnega sveta in vrhovnih sodnikov na občni seji. Na drugi poziv se je prijavil vrhovni sodnik Marko Šorli, ki ni dobil podpore svojih kolegov, zdaj se poteguje za položaj ustavnega sodnika.

Takratni pravosodni minister Aleš Zalar je njegovo kandidaturo kljub temu predložil državnemu zboru, vendar Šorli ni zbral potrebne podpore. Masleša se je prijavil šele na tretji poziv in dobil podporo sodnega sveta, vrhovnih sodnikov in parlamenta. V vmesnem času je devet mesecev sodišče vodila začasna predsednica Alenka Jelenc Puklavec. Preden je bil leta 1997 imenovan Mitja Deisinger, je bilo vrhovno sodišče skoraj tri leta brez predsednika in so ga vodili podpredsedniki.

Na ministrstvu za pravosodje zato ocenjujejo, da je napočil čas za spremembo načina imenovanja predsednika vrhovnega sodišča, ki pa ne bi veljala za trenutni postopek.

"Ključno je umiriti zakonodajno vnemo"

Na vrhovnem sodišču opozarjajo, da je za slabšo učinkovitost krivo tudi prehitro in ne dovolj premišljeno spreminjanje zakonodaje. To pogosto pripelje do uveljavitve nepremišljenih rešitev in zakonov, ki so v določenih primerih nekonsistentni, nomotehnično pomanjkljivi, neustrezno obrazloženi, finančne posledice za sodstvo pa niso ustrezno ovrednotene.

Uveljavitev pomanjkljivih ali neustreznih predpisov pomembno vpliva na uspešnost in učinkovitost sodišč, so poudarili in opozorili, da je to razvidno predvsem v stečajnih, izvršilnih in posameznih nepravdnih postopkih ter v postopkih pred delovnim in socialnim sodiščem. "Ključno je umiriti splošno zakonodajno vnemo, saj se sicer sodna praksa ne more ustaliti. V okviru sprememb zakonodaje je za vrhovno sodišče najpomembnejša vzpostavitev enovitega prvostopenjskega sodnika, saj bi ta brez dodatnih stroškov bistveno okrepila prožnost in odzivnost sodnega sistema."

pravosodje grafi Foto: Gregor Jamnik

pravosodje grafi Foto: Gregor Jamnik

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 14
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin