Sreda, 20. 11. 2024, 6.19
50 minut
Pred poslanci še preostali proračunski dokumenti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,02
Pripravo predloga obeh proračunov so po besedah Boštjančiča zaznamovale zaostrene geopolitične, gospodarske in varnostne razmere ter še vedno popoplavna obnova. Vlada je upoštevala tudi ponovno vzpostavitev evropskih fiskalnih pravil.
DZ bo v nadaljevanju novembrske seje danes dokončal obravnavo proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti, ko so odhodki načrtovani v rekordni višini nekaj nad 17 milijard evrov. Na dnevnem redu ima nato še nekatere druge točke, med njimi predlog novele zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank.
Poslanci so se s predlogom proračunov za leti 2025 in 2026 seznanili v torek, ko je finančni minister Klemen Boštjančič povedal, da se bo proračunski primanjkljaj prihodnje leto povzpel do 1,9 milijarde evrov. V letu 2026 naj bi se nato znižal na 1,2 milijarde evrov.
Na odhodkovni strani je minister izpostavil rast stroškov za plače kot posledico pričakovanih učinkov prenove sistema plač v javnem sektorju. Prav tako so v obeh letih še vedno načrtovana sredstva za obnovo po lanskih avgustovskih poplavah.
Olajšave in lestvica za odmero dohodnine se bodo leta 2025 uskladile za 5,2 odstotka, letni dodatek za upokojence bo izplačan v petih višinah od 155 evrov do 465 evrov, povprečnina za občine pa se bo zvišala, kot se je vlada dogovorila z občinskimi združenji.
Z novelo zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank se v slovenski pravni red prenaša spremembe evropske zakonodaje v zvezi z minimalnimi zahtevami glede kapitala in kvalificiranih obveznosti v okviru upravljanja bančnih kriz in varstva vlog. Hkrati se podaljšuje delovanje sklada za reševanje bank.
