Ponedeljek, 18. 11. 2024, 13.51
1 ura, 28 minut
Golob napovedal: Decembra grem na zaslišanje na KPK
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,45
Ponovil je, da bo vabilo sprejel tudi takrat, ko se ne bo strinjal z obtožbami, "in to velja tudi za primer mojih navidezno nedovoljenih pritiskov na policijo, predvsem pa za sojenje ruskim vohunom".
Poslanci so z vprašanji premierju Robertu Golobu in ministrom danes začeli novembrsko plenarno zasedanje DZ. V odgovoru na poslansko vprašanje glede (ne)sodelovanja z organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj poudaril, da se bo odzval na vsako vabilo. Bo pa poskrbel, da bodo odločitve organov temeljile na dokazih, ne na njegovem pričanju, je poudaril. Napovedal je, da gre decembra na zaslišanje na KPK. Poudaril je tudi, da strošek za ljudi za elektriko to zimo kljub novemu sistemu omrežnine ne bo višji, prav tako pa napoveduje, da prihodnja cena zemeljskega plina v Sloveniji pada.
Cena zemeljskega plina v Sloveniji za prihodnost pada, je po novici, da je ruski Gazprom ustavil dobavo plina Avstriji, danes v DZ dejal premier Robert Golob. "Slovenija je danes neodvisna od dogajanj med Rusijo, Ukrajino in Evropo," je dodal.
Kot je spomnil, je bila Avstrija ob Madžarski v Evropi edina, ki je še bila priključena na ruski plin. "Slovenija je takoj po nastopu energetske krize spremenila svojo politiko na področju nabav zemeljskega plina. Takoj smo obnovili zgodbo dobav zemeljskega plina iz Alžirije in ob vladnem obisku te količine še povečali. Temu smo dodali še možnost uvoza iz Azerbajdžana," je spomnil.
Slovenska oskrba z zemeljskim plinom po njegovih besedah na noben način ni odvisna od zgodb glede tranzita ruskega plina čez Ukrajino ali od odločitev glede tega. "To je dosežek te vlade, ta vlada je bila tista, ki je iskala nove dobavitelje zemeljskega plina, jih našla in tudi s tem stabilizirala oskrbo Slovenije z zemeljskim plinom," je med drugim dejal v odgovoru na poslansko vprašanje Nataše Sukič iz Levice.
Tveganj za oskrbo Slovenije v Geoplinu ne vidijo, dopustili pa so možnost kratkoročnega skoka cen. "Cene na osrednjih evropskih plinskih vozliščih že dalj časa odražajo višjo premijo za kupljen in prodan plin. Ta med drugim izhaja tudi iz geopolitičnih dejavnikov, ki vplivajo na morebitne motnje v dobavi, vključno z možnostjo popolne ustavitve ukrajinskega tranzita," so za Forbes Slovenija v petek povedali v Geoplinu.
Premier: položnice za elektriko ne bodo višje
Ljudje po uvedbi novega sistema obračunavanja omrežnine pri elektriki po besedah premierja Roberta Goloba to zimo ne bodo imeli nič višjih strokov. "Vlada je z regulacijo cen poskrbela, da bodo te ostale na enaki ravni, kot so bile pred uvedbo novega sistema," je odgovoril na vprašanje poslanca NSi Janeza Ciglerja Kralja.
Ciglerja Kralja je zanimalo, zakaj je premier "več kot pol leta zavajal javnost, da ljudem glede novega obračunavanja omrežnin ni treba skrbeti" ter da je bojazen, da bodo plačevali višje položnice za elektriko, odveč. "Nov sistem naredite enostavnejši in bolj življenjski, saj nihče ne razume petih časovnih blokov," je danes v DZ dejal Cigler Kralj in Goloba vprašal še, zakaj zanj niso uvedli prehodnega obdobja.
Z regulacijo cene bodo ljudje po Golobovih besedah to zimo na svojih položnicah videli, kakšen bi bil učinek omrežnine. "Ta učinek ne bo skrit in vsak bo lahko štiri mesece spremljal, kako vpliva na njegov račun. A hkrati bo njegov strošek praktično identičen tistemu, ki ga je imel pred uvedbo novega sistema. Jaz to imenujem prehodno obdobje, da se prepričamo, ali je sistem razumljiv, pravičen in ali prispeva k trajnostnim ciljem," je dejal.
Poslanko Levice Natašo Sukič je zanimalo, s katerimi ukrepi namerava vlada poskrbeti za energetsko revna gospodinjstva po izteku regulacije cene elektrike. Kot je dejala, je namen novega sistema omrežnin bolj pravična porazdelitev stroškov, višje stroške pa bodo nosila predvsem premožna gospodinjstva in kapital. "A med večjimi porabniki elektrike so tudi najrevnejša gospodinjstva, ki si ne morejo privoščiti novih energetsko učinkovitih naprav," je opozorila.
Po Golobovih navedbah bo omrežnina po koncu ogrevalne sezone nižja, skrbeti pa nas mora ogrevalna sezona. A ocenjuje, da bo do prihodnje zime dovolj časa, da se stvari uredijo.
Golob okrcal Agencijo za energijo
Golob je bil v odgovoru Ciglerju Kralju kritičen do Agencije za energijo, ki je uvedla nov sistem, in sicer zato, ker ga je pripravila na podlagi metodologije pred epidemijo covida-19, energetsko krizo in uvajanjem zelenih tehnologij. "Moja ključna zamera pa je ta, da sistem v ničemer ne prispeva k temu, da bi lahko omrežje, ki se bo moralo pripraviti na vstop novih tehnologij z dodatnimi sredstvi, ki se ne bodo zbrala, okrepili," je dejal.
Poudaril pa je, da je agencija neodvisna od vlade. "Je pa odvisna od parlamenta in tudi jaz si veliko obetam od razprave na današnji seji odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor," je povedal Golob. Verjame, da bodo ukrepi šli v smer, da bodo prisluhnili tako potrebam gospodinjstev kot gospodarstva.
Golob je glede ukrepov za odpravo energetske revščine v odgovoru Nataši Sukič spomnil, da je "ta vlada prva in ena redkih v Evropi, ki je sprejela načrt zmanjševanja energetske revščine". Med ukrepi je naštel promocijo energetsko in stroškovno učinkovitih naprav, spodbude in razpise Eko sklada. Ljudi je pozval, naj spremljajo spletno stran in publikacije Eko sklada: "Tam je vedno na razpolago kakšen razpis." Poleg tega je omenil možnost, da se pri zaprosilu za enkratno socialno pomoč kot razlog navede energetska revščina.
Golobov nabiralnik je velik
Kot je dejal premier, je iz besed Andreja Kosija (SDS), ki mu je zastavil poslansko vprašanje, dobil občutek, da ga obtožuje izmikanja preiskavam. "Verjetno ste me zamenjali s kom, ki ga trenutno ni v dvorani," je dejal. "A moram naštevati, kdaj so se vaši člani izmikali sodišču?" je vprašal. Spomnil je tudi na pozive k linču sodnic, ki sodijo v točno določenih primerih.
"Moj nabiralnik je dovolj velik, moj nabiralnik sprejema vsa vabila vseh preiskovalnih organov, nikoli do zdaj še ni bil premajhen in nikoli do zdaj se nisem izmikal in nikoli do zdaj ni bilo treba najemati detektiva, ki bi me iskal po Sloveniji zato, da bi mi lahko vročil kakršenkoli spis ali vabilo," je poudaril.
Glede slednjega primera je po njegovih besedah zelo jasno, zakaj se ni smel udeležiti seje komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs). Takrat je namreč sojenje po njegovih besedah še vedno potekalo in so bile "vse informacije, ki so takrat prihajale ven, v škodo sojenja". Poudaril je, da so tuje obveščevalne službe potrdile, da je bil datum aretacije izbran izključno na podlagi strokovnih in skrbno izbranih podatkov s strani obveščevalnih služb "in da nobene politike, še najmanj pa mene, ni bilo zraven takrat, ko so se odločali o datumu".
"Primer ruskih vohunov jasno kaže, kdo je govoril resnico in kdo neresnico," je dodal.
Priča, ko je treba pričati
"Jaz pričam takrat, ko je treba in ko dobim vabilo in se nanj odzovem. Pred tem poskrbim za dokaze in druge priče, ker ne gre za mojo besedo proti drugi besedi, gre za to, da obstajajo priče, ki so po službeni dolžnosti edine odgovorne za dajanje odgovorov in oni morajo potrditi ali ovreči posamezne trditve, vključno z mojimi," je poudaril.
Pojasnil je, da je dobil vabilo na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) in da je udeležbo v decembru že potrdil. "Z veseljem bom šel na KPK, ker je skrajni čas, da se ta točka umakne," je dodal glede primera domnevnih pritiskov na policijo.
"Bizarno je, da se politični pogovor predsednika vlade in ministra smatra za korupcijo," meni Golob. Tako je po njegovih besedah samo v Sloveniji v točno določenem primeru. "Pa nisem ne zaplinjal Ljubljane, nisem hodil kot minister ali predsednik vlade po mestu in ukazoval policistom, nič od tega. Sem pa očitno želel stopiti na rep marsikomu, ki je bil politično nastavljen v policiji v času prejšnje vlade in zato se me danes obtožuje vtikanja v policijo, pa čeprav ga, žal, sploh nisem izvajal," je dodal.
Andrej Kosi
Poslanec Kosi je namreč spomnil na Golobove napovedi, da bo dokaze glede slednjega predstavil na zaslišanju preiskovalne komisije, a se to ni zgodilo. Prav tako je Golobu očital, da se ni udeležil pričanja glede postopka aretacije ruskih vohunov na Knovsu in da je bilo prestavljeno tudi zaslišanje na KPK. Zanimalo ga je, kdaj bo premier izpolnil svojo obljubo, začel spoštovati organe in se udeležil zaslišanj.
Golob optimističen glede pridobitve evropskih sredstev za nov superračunalnik
Golob verjame, da bo Slovenija uspešna na evropskem razpisu za vzpostavitev novega superračunalnika. Ob tem je spomnil na načrtovano gradnjo velikega podatkovnega centra v Mariboru, v katerem bi superračunalnik lahko deloval. Gradbeno dovoljenje za center bi lahko pridobili januarja.
V Mariboru že deluje en superračunalnik, Arnes pa pripravlja izgradnjo novega velikega podatkovnega centra na zemljišču ob hidroelektrarni Mariborski otok, je v odgovoru na poslansko vprašanje Franca Medica (NSi) dejal premier. Kot je pojasnil, zemljišče ni izbrano naključno, saj je na tej lokaciji na razpolago dovolj hladilne moči in električne energije, kar je za poganjanje tako velikih podatkovnih centrov nujno.
Dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja je bila po Golobovih besedah vložena pred nekaj meseci. "Računamo, če bo šlo po načrtih, da bo gradbeno dovoljenje pridobljeno v januarju prihodnje leto, se pravi v roku meseca in pol," je dejal premier.
Bistveno se mu zdi, da v tem podatkovnem centru vzpostavijo dovolj prostora in prilagodijo infrastrukturo, da lahko vanj umestijo načrtovani drugi superračunalnik v državi.
Ob tem po Golobovih besedah tečejo tudi vzporedne aktivnosti. Novi superračunalnik naj bi bil v skladu z načrti nove Evropske komisije prilagojen na to, da bodo z umetno inteligenco veliko množico satelitskih slik lahko učinkovito obdelovali. "Prva aplikacija, o kateri sem se že pogovarjal s predstavniki slovenske vesoljske industrije in s katero se bo Slovenija v mednarodnem prostoru skupaj promovirala, je področje upravljanja voda," je pojasnil.
"To ni bila moja domislica, ampak je izhajalo iz njihovih izkušenj, ki so jih imeli po poplavah pri nas, in predvsem iz tega, kje je bil interes v svetu, konkretno iz njihovih izkušenj v sodelovanju z Indijo," je dodal Golob.
Sam je, kot je dodal, dobil najbolj konkretno ponudbo s tega področja iz Alžirije. "Oni imajo velik izziv s svojim južnim delom države, kjer je voda več vredna od zlata in imajo tudi svoj satelitski program, zato jih zelo zanima sodelovanje pri obdelavi (satelitskih podatkov op. STA) na Zemlji," je še dejal Golob.
Ko gre za vprašanje konkretne prijave za sredstva za evropski superračunalnik, je Slovenija prvo prijavo dala skupaj v konzorciju z Italijo, zdaj pa pripravlja drugo prijavo, kjer bo nosilec Maribor oz. Slovenija. "Jaz verjamem, da bomo znali tudi zato, ker smo sodelovali v prvem konzorciju skupaj z Italijani, svojo vlogo še toliko bolj kakovostno pripraviti in po vseh zagotovilih, ki jih imamo neposredno iz pristojnih direktoratov v Bruslju, smo na zelo dobri poti, da bo ta superračunalnik v Sloveniji," je sklenil.
